Avtorske pravice na internetu

Datum: 19.09.2012

Avtor: Mojca Havliček

Kraj objave: Računalniške novice

V omrežju internet je prosto dostopnih nešteto avtorskih del, kar pa seveda ne pomeni, da za ta dela ne veljajo avtorske pravice. Veliko dokumentov, ki jih najdemo na internetu, ima pripeto sporočilo, ki nas opozarja na pravice avtorja, marsikdaj pa tudi določa pogoje, pod katerimi se tako avtorsko delo lahko kopira, razširja, citira ali uporablja.

KAJ JE AVTORSKA PRAVICA

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.[1] Avtorska pravica kot avtorjev monopol nad izkoriščanjem avtorskega dela zagotavlja avtorju po eni strani premoženjske koristi od izkoriščanja njegovega dela, po drugi strani pa spoštovanje njegovih moralnih interesov pri izkoriščanju njegovega dela.

AVTORSKA DELA NA INTERNETU

Avtorska dela na internetu ne uživajo nič manjšega pravnega varstva kot sicer. Objava tujega avtorskega dela brez dovoljenja je nezakonita. Lahko pa avtor fotografije ali besedila na neki spletni strani pod določenimi pogoji dovoljuje prosto uporabo svojega dela s t.i. Creative Commons (Neprofitna mednarodna organizacija, ki ponuja ustvarjalcem vnaprej pripravljene prosto dostopne licence, s katerimi jasno določijo dovoljene in nedovoljene uporabe svojih del, tako da lahko dela svobodneje in zakonito krožijo med uporabniki.[2]). Soglasje za uporabo avtorjevega dela je potrebno pridobiti posebej, če avtor takšnega vnaprejšnjega soglasja ni dal. Avtor ali drug nosilec avtorskih pravic  lahko zahteva odškodnino za neupravičeno uporabo in umik njegovega avtorskega dela s spletne strani, foruma itd., če soglasja za uporabo ni. Izjema velja za citiranje, za katerega ne potrebujete dovoljenja, ste pa dolžni navesti avtorstvo in vir citiranega dela.

NEDOVOLJENA UPORABA AVTORSKEGA DELA

Z današnjo tehnologijo se hitro znajdemo na drugi strani zakona, saj omogoča neomejeno distribucijo glasbe, filmov, programov. Npr. takoj po prvi kopiji kateregakoli filma lahko piratsko kopijo najdemo na internetu. Kršitve avtorskega prava in kraja intelektualne lastnine so na internetu precej razširjene. Čeprav je tako početje zelo enostavno in razširjeno, in kljub temu, da intelektualna lastnina ni fizično oprijemljiva, je tako početje zakonsko sankcionirano. Zakonodaja se čedalje bolj razvija v smeri zaostrovanja sankcij in resnejše obravnave takega početja.

Glede kršitev avtorsko pravne zakonodaje so najbolj bistvene materialne avtorske pravice. Te varujejo premoženjske interese avtorja v zvezi z uporabo njegovega dela. Za uporabo se šteje zlasti kopiranje avtorskega dela, javno izvajanje, javno prikazovanje in dajanje na voljo javnosti.

Avtorska pravica ni absolutna. Pod nekaterimi pogoji je mogoče avtorsko delo prosto uporabljati. Tako je mogoče avtorsko delo predelati, uporabiti za citiranje, uporabiti oz. predvajati za izobraževalne namene itd. Reproduciranje avtorskega dela je ob nekaterih pogojih in omejitvah mogoče tudi za privatne namene. V primeru plačila nadomestila je reproduciranje mogoče v največ treh primerkih. Gre predvsem za fotokopiranje, vendar samo dela knjige, ter za izdelavo varnostnih kopij, ki se seveda smejo uporabljati le za privatne namene. Pri računalniških programih so postavljene še nekoliko bolj stroge omejitve. Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko reproducira največ dva varnostna izvoda programa.

Je pa avtorska pravica časovno omejena. Slovenska zakonodaja določa, da avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, pri delih z več avtorji ta pravica traja 70 let po smrti soavtorja, ki je umrl zadnji, za kolektivna in anonimna dela pa 70 let po njihovi objavi.

REŠITVE ZA ZAŠČITO AVTORSKIH PRAVIC[3]

Creative Commons (CC) - ideja že zgoraj omenjenega Creative Commons je najbolj sprejeta med tistimi, ki želijo poenostaviti način uveljavljanja svojih avtorskih pravic. To ne pomeni, da zavračajo varstvo, ki jim ga zagotavlja avtorska pravica, ampak ga le nekoliko omejijo za uporabnike svojih del.

Digital Rights Management (DRM) – upravljanje z digitalnimi pravicami ni samo sistem za nadzor uporabe in preprečevanja dostopa, ampak služi tudi kot sistem za lažje trgovanje z avtorskimi deli na spletu. Spletna trgovina prodaja in daje v najem samo tiste digitalne vsebine, za katere se uporablja DRM. Na ta način spletna trgovina nadzira uporabo in distribucijo digitalnih vsebin, ki jih kupci kupijo pri njih preko spleta.

GNU General Public Licence (GPL) - licenčne pogodbe računalniških programov omejujejo njihovo svobodno razdeljevanje in spreminjanje. Glavni namen GPL je zagotoviti svobodo razširjanja in spreminjanja prostih programov ter s tem zagotoviti, da ostanejo programi prosti za vse nadaljnje uporabnike. GPL licenca varuje pravice uporabnika s pravno zaščito programov in pravnim dovoljenjem za razmnoževanje, razširjanje in/ali spreminjanje prostih programov.

 

Mojca Havliček

Svetovalka v podjetju Eudace d.o.o.

 

[1] Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS št. 16/2007, 68/2008)

[2] http://creativecommons.si/

[3] Povzeto po Kristan Sabina, Avtorske pravice v digitalni dobi; Zbornik 6. konference Fakultete za management Koper, 18.-20. november 2009

 

 

Avtorske pravice na internetu.pdf