Pravo v internetnem okolju

Datum: 09.07.2012

Avtor: Igor Pirc, Nikola Mirković

Kraj objave: Računalniške novice

Pri poslovanju v internetnem okolju se velikokrat znajdemo v situaciji, ko pravni instituti, ki so prilagojeni »fizičnemu« okolju, ne zmorejo zaobjeti posebnosti, ki jih poraja virtualni svet. V nadaljevanju predstavljamo najbolj tipična problemska področja, ki pri delovanju na medmrežju predstavljajo izziv za tradicionalno pravo.

1. KOLIZIJA VEČ RAZLIČNIH PRAVNIH REDOV
Eden od največjih problemov internetnega prava in poslovanja preko interneta je zagotovo v tem, da se pri uporabi interneta istočasno soočamo s konfliktom različnih pravnih redov, s tem pa tudi s konfliktom različnih predpisov. Pomembno je vedeti, kdaj katero pravo velja in katero pravo je treba uporabiti.

2. VARSTVO ZASEBNOSTI
Zasebnost je ena od najbolj izpostavljenih tem pri internetnem poslovanju. V Sloveniji imamo na področju zasebnosti izredno dejaven urad informacijske pooblaščenke, kateremu gre zahvala, da se je zavest o pomenu varovanja zasebnosti na internetu v zadnjih letih dvignila na precej višji nivo. S tem je povezano tudi zavedanje pravic, ki jih imajo uporabniki pri udejstvovanju na medmrežju. V skladu s 25. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov so upravljavci osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalci dolžni zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov. Upravljavci osebnih podatkov morajo v svojih aktih predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov.

3. AVTORSKE PRAVICE
Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). V praksi pa se je postopoma pojavilo veliko dokumentov kot denimo trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju in pogodba svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, številni akti EU itd., ki ne glede na določilo zakona na različne načine vplivajo na avtorske pravice. V svetu je danes velika tema vprašanje, ali so klasični načini varovanja avtorskih pravic primerni za internetno okolje. Nekateri so mnenja, da se avtor, ko da svoje delo v internetno okolje, s tem tudi do določene mere odpoveduje varstvu predvsem v zvezi z materialnimi vidiki avtorskih pravic. Druga struja (npr. sporazum ACTA) poskuša tradicionalni način varovanja avtorskih pravic preslikati v internetno okolje.

4. INTERNETNA DELIKVENCA
Ko govorimo o delikvenci, imamo v mislih tako pojem kazenskega kot tudi civilnega delikta. Kljub temu, da je internet del našega vsakdana, se namreč marsikateri uporabnik še vedno ne zaveda, kje je meja med dopustnim in manj dopustnim. V virtualnem svetu, ki ga spremljamo iz naslanjača, je namreč težko  razumeti posledice, ki jih lahko sprožamo s svojo miško. Takšni prestopki segajo od »neslabonamernega« pobalinstva do organizirane internetne kriminalitete.

Vprašanje civilnih deliktov je izpostavljeno tedaj, ko zaradi ravnanja uporabnika ali ponudnika storitev drugim uporabnikom nastaja nastaja škoda. Pri tem je potrebno ugotavljati, ali so podane vse potrebne predpostavke civilnega delikta (škodljivo dejstvo, škoda, vzročna zveza in odgovornost. Problem, v primerjavi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti v realnem svetu, je vprašanje dokazovanja vzročne zveze in škodljivega ravnanja. Slednje terja specifična znanja, ki sodiščem velikokrat primanjkujejo.

5. UPRAVLJANJE IN VAROVANJE INFORMACIJ
Varovanje informacij je eno od ključnih vprašanj, saj povezava na medmrežje fizično omogoča dostop drugim uporabnikom. Vodotesnega sistema ni. Spomnimo se samo vdorov v sisteme bank, vojske ipd. Z vidika prava je v zvezi s tem predvsem zanimivo vprašanje odgovornosti tistega, ki je zadolžen za varnost sistema. Relevantna so predvsem vprašanja sistemskega (npr. ISO 27001) zagotavljanja informacijske varnosti, socialnega inženiringa pri vdorih v informacijski sistem ipd.

Na tem mestu je potrebno obravnavati tudi zakonske zahteve, ki jih imajo operaterji, izvajalci storitev in pogodbene tretje stranke operaterja v skladu s 102. in 107.c členom Zakona o elektronskih komunikacijah. Navedene kategorije oseb morajo sprejeti organizacijske ukrepe, s katerimi zagotavljajo tajnost, zaupnost in varnost elektronskih komunikacij ter zaščitijo hranjene podatke pred uničenjem, izgubo ali spremembo in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkritja.

Pri tem gre za sistem za upravljanje varovanja informacij, ki temelji na pristopu poslovnega tveganja in zagotavlja vzpostavitev, vpeljavo, delovanje, spremljanje, pregledovanje, vzdrževanje in izboljševanje varovanja informacij (t. i. Suvi). Suvi vključuje strukturo organizacije, politike, dejavnost načrtovanja, odgovornosti, postopke, procese in sredstva.

 

Igor Pirc, univ. dipl. prav., EMBA

Svetovalec v podjetju Eudace d.o.o.

 

Nikola Mirković, mag, univ. dipl. prav.

Svetovalec v podjetju Eudace d.o.o.

 

Pravo v internetnem okolju.pdf