Prilagoditev poslovnih procesov zahtevam zelenega javnega naročanja

Datum: 18.02.2013

Avtor: Igor Pirc, Andrej Zupan

Kraj objave: E4E novice - spletni časopis

Uredba o zelenem javnem naročanju od ponudnikov zahteva, da ustreznost svojih produktov in storitev z »zelenimi« zahtevami dokazujejo tudi s pridobitvijo ustreznih standardov kot so FSC, PEFC, ISO 9001, ISO 14001 idr. Ponudniki, ki se bodo uspeli prilagoditi zahtevam uredbe bodo v konkurenčni prednosti pred tistimi, ki se na spremenjene zahteve ne bodo odzvali.

 

Razumevanje zahtev Uredbe o zelenem javnem naročanju

Z začetkom veljavnosti Uredbe o zelenem javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 102/2011 s spremembami; v nadaljevanju: Uredba) so ponudniki postavljeni pred izziv, kako dokazovati, da njihovi produkti in storitve ustrezajo »zelenim« zahtevam Uredbe.

Namen Uredbe je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj in dajanje zgleda zasebnemu sektorju ter potrošnikom.

Uredba od javnih naročnikov zahteva, da v postopek naročanja vključijo okoljske zahteve. Za pravilno razumevanje sistema, ki ga Uredba prinaša je pomembno vedeti, da pozna Uredba zahteve dveh vrst in sicer:

  1. »Temeljne okoljske zahteve«, ki so minimalne zahteve, ki jih mora naročnik v postopku javnega naročanja upoštevati pri opredelitvi predmeta javnega naročila, tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, pogodbenih določil in meril za izbor najugodnejše ponudbe, ter
  2. »Dodatne okoljske zahteve«, ki so zahteve, ki jih naročnik na podlagi lastne presoje vključi v postopek javnega naročanja, kadar želi uveljavljati dodatne ali višje standarde varstva okolja, kot so določeni v temeljnih okoljskih zahtevah.

Uredba je koncipirana na način, da za posamezno skupino blaga oz. proizvodov[1] določa okoljske zahteve, ki jih mora razpisovalec upoštevati (npr.: Les in materiali na njegovi osnovi morajo izvirati iz zakonitih virov), ter način, s katerim ponudnik dokazuje, da te zahteve izpolnjuje.

Med največkrat omenjenimi načini, s katerimi lahko ponudniki izkazujejo izpolnjevanje zahtev, so standardi iz skupine ISO (ISO 9001 in ISO 14001) ter na njih temelječi okoljski standardi (FSC, PEFC).


NAČINI DOKAZOVANJA, KI JIH MORAJO PONUDNIKI POZNATI
Ponudniki, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja se bodo morali zaradi zahtev Uredbe ustrezno pripraviti in razmisliti o uvedbi katerega od spodaj navedenih standardov, ki jih na kratko povzemamo:

FSC STANDARD
FSC certifikat potrošnikom zagotavlja sledljivost od samega izvora lesa, skozi celoten postopek predelave, do končnega izdelka. Ta je torej rezultat predelave, skladne s strogimi ekološkimi, socialnimi in ekonomskimi standardi. FSC (op.p. Forest Stewardship Council) je mednarodna nevladna in neprofitna organizacija, ki bdi nad certificiranjem lesa in sledenja lesa skozi proces predelave. Njen namen se kaže v zmanjšanju negativnih učinkov na okolje, torej učinkovitem gospodarjenju z gozdovi v smislu ohranjanja naravnega ravnovesja in hkrati ekonomske vzdržnosti ter zagotavljanju človekovih pravic delavcev. Zaradi razmer, ki smo jim priča, vse več predelovalcev in tudi potrošnikov narekuje svojim dobaviteljev standardizacijo procesov po FSC shemi.

PEFC STANDARD
PEFC je največja svetovna organizacija za certifikacijo gozdov. Skrbi za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in zapisuje pravila trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Standard je podoben kot FSC, le da se osredotoča le na gozdove in je lokalno prirejen. PEFC vključuje že 242 milijonov hektarov certificiranih gozdov.

ISO 9001
ISO 9001 je najbolj razširjen mednarodni standard za vodenje sistema kakovosti. Je temeljna oblika sistema kakovosti in je kot tak primeren za podjetja vseh vrst. Temelji na nenehnem izboljševanju procesov in večanju zadovoljstva uporabnikov storitev oziroma izdelkov podjetja. Uredba o zelenem javnem naročanju ne zahteva uvedbo standarda kot celote, le upošteva del ISO 9001, kot zadostno dokazilo za primernost ponudbe.

ISO 14001
Enako velja tudi za standard ISO 14001, ki je svetovno razširjen sistem za ravnanje z okoljem. Cilj tega standarda je ohranjati okolje ter s tem zagotavljati primerne življenjske pogoje za nadaljnje generacije. Podjetje z uvedbo takšnega sistema dokazuje: učinkovito rabo virov, zmanjšanje negativnih vplivov organizacije na okolje in izpolnjuje zakonske zahteve na področju varovanja okolja.

 

Igor Pirc univ. dipl. prav, EMBA

Svetovalec v podjetju Eudace d.o.o.


Andrej Zupan univ. dipl. org.

Svetovalec v podjetju Eudace d.o.o.

 

[1] Uredba določa naslednje skupine blaga ali storitev, ter  okoljske zahteve v zvezi z njimi:  električna energija, živila, pijače, kmetijski pridelki za prehrano in gostinske storitve, pisarniški papir in higienski papirnati proizvodi, elektronska pisarniška oprema, avdio in video oprema, hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji in klimatske naprave, stavbe, pohištvo, čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila, osebna vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila in avtobusi ter pnevmatike.

 

 

Prilagoditev poslovnih procesov zahtevam zelenega javnega naročanja_18.02.2013.pdf