Trendi v embalažni industriji

Datum: 25.10.2012

Avtor: Tadej Jontez

Kraj objave: E4E novice - spletni časopis

Kdo diktira razvojne smernice? Ali bi lahko izpostavili vrhunski embalažni izdelek, ki se vam je v zadnjem letu najbolj vtisnil v spomin? Težko vprašanje?

Ker embalaža izdelkov na prodajnem mestu predstavlja neposreden stik s potrošnikom je njen pomen bistvenega pomena v procesu faze odločanja in nakupa izdelkov. Obenem se potrošniki lahko poistovetijo z blagovno znamko proizvoda in tako nehote izdelek »vzamejo« za svojega oz. ga zavržejo, navkljub dejstvu, da so se karakteristike produkta v vmesnem času spremenile. Embalaža je v današnjem času, kjer je na trgu ponudbe močna konkurenca, eden ključnih dejavnikov za dobro prodajo in uspešnost izdelka. Embalaža se z leti spreminja in s to spremembo lahko pripomore k boljši prodaji izdelka. Embalaža potrošniških izdelkov danadanes bolj kot kadarkoli postavlja ločnice v nakupnem procesu potrošnika. Kot predmet v nakupnem procesu je relativno mlad pojem, saj se je njen pomen začel povzdigovati z začetkom industrijske revolucije in se do današnjega dne povzdignil do neslutenih meja. V veliki meri je preskočila bistvo, vsebino izdelka, proizvoda, se z njim poistovetila, njegovo vrednost povzdignila na višjo točko in mu dodala vrednost.

Zaradi ogromne konkurenece ponudnikov in nenehnih inovacij ter sprememb na trgu je preučevnaje s strani ponudnikov, kako embalaža vpliva na prepričevanje in odločanje potrošnika, zelo pomembno. Za ponudnika, ki skuša svoj proizvod dobro tržiti in prodati, je ključno vprašanje, kaj mora narediti, da bo ponudniku v procesu nakupa s svojim proizvodom vzbudil pozornost in zanimanje za nakup.

Se pa trendi na področju embalaže nenehno spreminjajo. Trenutno je najbolj dolgoročen trend potreba po pozitivnem in natančnem sledenju prehrambnih izdelkov, dobesedno od polja pa do serviranja na mizah. Razvojne smernice navadno diktira povpraševanje na trgu. Izpostaviti pa ne bi mogli posebnega embalažnega izdelka, ker jih je občutno preveč.

Embalaža mora v prvi vrsti služiti svojemu namenu, varovanju izdelka, dizajn pa se razlikuje od kulture do kulture. Trenutno so v ZDA najpopularnejši fleksibilni materiali, saj so tam tudi največji napredki s področja uporabe.

Trend trajnosti in odprte inovacije v embalažni industriji – pametna embalaža

Pametna embalaža prinaša veliko prednosti. Potreba po interaktivnem pristopu raste že celo desetletje, kar omogoča boljše sodelovanje med proizvajalcem in uporabnikom. S sodelovanjem z različnimi deležniki lahko optimiziramo celoten proizvodni proces in zmanjšamo stroške, embalažo pa že v osnovi prilagodimo končnemu uporabniku, če je ta vključen v razvoj. Obenem pa je po celem svetu zapaziti povečanje povpraševanja po trajnostnih izdelkih, vendar pa je nižanje stroškov še vedno na prvem mestu.

Trend uporabe plastike v embalažni industriji

Uporaba plastike v embalažni industriji je izrednega pomena. Problem je, kaj se s plastičnimi izdelki zgodi po njihovi uporabi. Opaziti je trend porabe bioplastike, vendar se še ne ve ali je to boljša alternativa, saj je to odvisno od uporabe, procesa odlaganja in stroškov.

Trg embalaže raste. Največja rast je zabeležena v državah v razvoju, ki predstavljajo največje možnosti za rast trga embalaže, predvsem zaradi večanja števila prebivalstva. Stroka išče možnosti, kako, kje in na kakšen način uporabiti čim manj materialov, saj je to tudi v interesu proizvajalcev. Če je embalaže manj, so posledično tudi stroški izdelave nižji. Embalaža postaja učinkovitejša, čeprav se zmanjšuje poraba materiala. Pritiska na to dejstvo ne izvajajo le naročniki, ampak k temu stremijo tudi proizvajalci sami, predvsem zaradi nižanja stroškov.

Trend recikliranja odpadne embalaže

V hierarhiji ravnanja z odpadki, torej tudi z odpadno embalažo, je poudarjen življenjski ciklus izdelka. Odpadna embalaža se se pojavlja kot odpadek in kot vir. To je globalna težnja in globalni trend. Na primer, po podatkih kitajskega ministrstva za industrijo in informacijske tehnologije želi kitajska vlada povečati stopnjo recikliranja papirja na 72,1 odstotka, kar predstavlja izjemno visoko stopnjo recikliranja.

Ekološke oznake s področja ravnanja z odpadno embalažo

 

1.      Najbolj razširjen znak je Mobiusova zanka. Je simbol za izdelek ali embalažo, ki ima na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsak krak Mobiusove zanke namreč predstavlja del verige potrebne za uspešno recikliranje: zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup izdelka iz reciklata.

 maobiusova zanka

Slika 1: Mobiusova zanka

 

2.      Zelena pika pomeni, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo in da se jo zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela. V Sloveniji ima za podeljevanje uporabe te embalaže družba ekskluzivno pravico SLOPAK. Zelena pika je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Znak zelena pika tudi pomeni, da je proizvajalec vključen v sistem SLOPAK za ravnanje z odpadno embalažo ter da svoje obveznosti v zvezi s tem redno poravnava.

 zelena pika

Slika 6: Zelena pika

 

3.      Slika smetnjaka opozarja, da je embalažo treba odvreči na primerno mesto. Z vzpostavitvijo sistema za ravnanje z odpadno embalažo je primerno mesto zbiralnica.

 smetnjak

Slika 7: Smetnjak

 

4.      Slika smetnjaka s podnapisom recycling opozarja na to, da je embalaža iz materiala, ki ga je mogoče reciklirati. Poleg slike je včasih tudi opis z ekološko vsebino.

 smetnjak s podnapisom

Slika 8: Smetnjak s podnapisom recycling

 

5.      Simbol s krožnico uporabljajo za embalažo, ki je delno ali v celoti izdelana iz recikliranega materiala.

 kroznica

Slika 9: Krožnica

 

6.      Trikotnik je mednarodni simbol, ki pomeni, da izdelek lahko recikliramo. Praviloma je sredi trikotnika napisana številka, spodaj pa je kratica, ki označuje vrsto materiala.

 trikotni znak recikliraj

Slika 10: Trikotnik

 

7.      Evropsko marjetico Evropska unija podeli proizvodom, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje, pripomorejo h gospodarni rabi energetskih virov in visoki ravni varstva okolja ter zaradi okoljske note pomenijo dodano vrednost za končnega potrošnika. Merila za dodelitev evropske marjetice je določila Evropska komisija v sodelovanju z različnimi interesnimi skupinami.

(Odlaganje embalaže, elektronski vir)

 

 evropska marjetica

Slika 11: Evropska marjetica

 

Čedalje pomembnejši pa postaja tudi izvor osnovnega materiala embalaže, ki je največkrat les in izvlečki iz lesa. Tako se trend kupcev embalaže v zadnjem času kaže v pridobitvi certificiranega lesa in certificirane lepenke. Največkrat so tu opazne zahteve po FSC in PEFC certificiranem lesu in lepenki.

Trend interaktivnosti embalaže

Embalaža postaja vedno bolj interaktivna. Je pomemben komunikacijski kanal med proizvajalcem in potencialnim potrošnikom. Najbolj smiselna uporaba takšne embalaže je v trgovinah na drobno. Pomembna sektorja za ta komunikacijski kanal sta tudi zdravstveni in farmacevtski. Primerjave kažejo, da bistvenih razlik ni, tudi v popolnoma drugačnih družbenih okoljih.

Dejstvo pa je, da mora najboljša embalaža zadovoljevati vse potrebne kriterije: mora biti primerna izdelku, izdelek mora varovati, vsebovati mora vse potrebne informacije o izdelku, izdelek mora ohranjati, izdelek mora varovati tudi med transportom in ga učinkovito prodajati.
Najboljša embalaža mora izpolnjevati vse naštete kriterije in to čim bolj učinkovito, s čim manj stroški. Tudi embalaža prihodnosti je definitivno tista, ki bo zadovoljila naštetim kriterijem bolje kot embalaža danes.

Za konec pa. Naj bo embalaža še tako inovativna, primarna naloga embalaže, varovanje izdelka, ostaja še vedno enaka.

 

Tadej Jontez

Svetovalec v podjetju Eudace d.o.o.

 

Viri:

  1. Dipl. delo: T. Jontez: Embalaža med prepričevanjem in odločanjem na mestu prodaje, Mentor: doc. dr. Miro KLINE
  2. Definicija embalaže, http://www.studiobracevac.com/?p=141, 20.junij 2012
  3. Definicija embalaže, http://www.creatoor.com/clanki-252, 20.junij 2012
  4. Definicija marketinga, http://epodjetnik.org/podjetniski-portal/8-marketing/25-marketing-cilj-pot, 30.avgust 2012
  5. Definicija potrošništva, http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/2634/Potro%C5%A1ni%C5%A1tvo-in-prisilno-nakupovalno-vedenje, 31.avgust 201