Kdaj in kako je potrebno odmeriti letni dopust?

Datum: 13.02.2012

Avtor: Mojca Havliček

Kraj objave: E4E novice - spletni časopis

Na podlagi 160. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02, 103/07; v nadaljevanju ZDR) je delodajalec dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Navedeni rok ne pomeni, da delodajalec pri odmeri upošteva le okoliščine, ki so nastopile do tega datuma. Delodajalec mora v pisnem obvestilu upoštevati vse okoliščine, za katere že ob izdaji obvestila ve, da bodo nastopile do izteka tekočega koledarskega leta. Če nastopi katera od okoliščin po izdaji pisnega obvestila, mora delodajalec ponovno odmeriti letni dopust in delavcu izročiti novo pisno obvestilo o novi odmeri.

ODMERA LETNEGA DOPUSTA ZA TEKOČE KOLEDARSKO LETO

Na podlagi 160. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02, 103/07; v nadaljevanju ZDR) je delodajalec dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Navedeni rok ne pomeni, da delodajalec pri odmeri upošteva le okoliščine, ki so nastopile do tega datuma. Delodajalec mora v pisnem obvestilu upoštevati vse okoliščine, za katere že ob izdaji obvestila ve, da bodo nastopile do izteka tekočega koledarskega leta. Če nastopi katera od okoliščin po izdaji pisnega obvestila, mora delodajalec ponovno odmeriti letni dopust in delavcu izročiti novo pisno obvestilo o novi odmeri.

Dolžina letnega dopusta se določi tako, da se najprej odmeri minimalno trajanje štirih tednov, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. To pomeni, da bo imel delavec v primeru štiridnevnega tednika pri delodajalcu pravico do najmanj 16 dni letnega dopusta, v primeru petdnevnega tednika do najmanj 20 dni letnega dopusta, v primeru šestdnevnega tednika pa do najmanj 24 dni letnega dopusta. Tako odmerjen dopust se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že ZDR sam, praviloma pa jih določajo veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akti delodajalca.

Poleg minimalnega letnega dopusta delavcu na podlagi 159. člena ZDR pripadajo 3 dodatni dnevi zaradi okoliščin, kot so status starejšega delavca (delavec starejši od 55 let), invalidnost delavca, najmanj 60% telesna okvara delavca ter nega in varstvo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo in en dodaten dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Kolektivne pogodbe ali splošni akti delodajalca navadno določajo kriterije do dodatnih dni letnega dopusta (težke delovne razmere, vodilna mesta, stopnja izobrazbe ipd.).

161. člen ZDR določa, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Vsak delavec ima pravico do celotnega letnega dopusta, ko izpolni pogoj neprekinjenega delovnega razmerja v trajanju najmanj šest mesecev, ne glede na to, ali je v tem času tudi dejansko opravljal delo ali pa je bil opravičeno odsoten z dela zaradi bolniške, porodniške oz. drugih oblik starševskega dopusta, izobraževanja ali drugih osebnih okoliščin. Če delavec ne izpolni šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja, ima pravico do sorazmernega letnega dopusta, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec delovnega razmerja.

V 162. členu ZDR je urejena pravica delavca do dela letnega dopusta sorazmerno glede na doseženo dolžino predhodnega trajanja delovnega razmerja. Možni primeri v katerih delavec ne doseže zahtevanega pogoja šestih mesecev, so trije. V prvem primeru ima delavec pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta. Za tak primer gre, ko delavec sklene delovno razmerje v drugi polovici koledarskega leta, tako da do izteka tekočega leta ne more izpolniti pogoja za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta. V drugem primeru pripada delavcu sorazmerni dopust, če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta. Za tak primer bi šlo, če bi delavec sklenil delovno razmerje v prvi polovici koledarskega leta, vendar bi mu delovno razmerje prenehalo pred izpolnitvijo šestmesečnega pogoja. V tretjem primeru je delavec upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta, če mu delovno razmerje preneha v prvi polovici koledarskega leta (vključno do 30. junija), ne glede na to, da je pred tem trajalo delovno razmerje neprekinjeno dalj kot šest mesecev. Za tak primer bi šlo, če bi se delavec v prvi polovici leta upokojil oz. če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi in ne bi sklenil nove pogodbe z drugim delodajalcem.

Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Sorazmerni letni dopust se izračuna tako, da se celotni dopust, ki bi delavcu pripadal na podlagi kriterijev, deli z dvanajst in nato pomnoži s številom mesecev dela, preostanek se zaokroži na dodaten dan, če je preostanek polovica ali več kot polovica dneva.

 

Mojca Havliček

Svetovalka v podjetju Eudace d.o.o.