Regres 2013

Datum: 22.05.2013

Avtor: Mojca Havliček, Maša Kralj

Kraj objave: E4E - spletni časopis

Bliža se junij, ko delodajalci z majsko plačo delavcem izplačujejo regres za letni dopust.
Pri izračunu letošnjega regresa je potrebno upoštevati, da je z 12.04.2013 v veljavo stopil nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013; v nadaljevanju zakon), kajti spremembe se med drugim nanašajo na letni dopust in posledično tudi na regres.

Po novem zakonu delavcu pripade pravica do dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Za izračun koliko dni dopusta pripada delavcu je potrebno ločiti koliko časa je delavec zaposlen v tekočem koledarskem letu.
1.    Če je delavec zaposlen v celotnem koledarskem letu, potem ima pravico do celotnega letnega dopusta. Nepomembno je, ali je zaposlen pri enem delodajalcu ali brez prekinitve pri več delodajalcih.
2.    Če ni zaposlen v celotnem koledarskem letu, pridobi pravico do sorazmernega dela dopusta.

Novost je torej v tem, da se sorazmernost pri dodeljevanju dopusta ne nanaša zgolj na tri zakonsko določene primere (ko je bil delavec zaposlen za določen čas, ko je v koledarskem letu delal manj kot 6 mesecev ali če mu je pogodba prenehala pred 1. julijem), temveč se jo upošteva vedno, ko delavec med letom sklene oz. mu preneha delovno razmerje in ima v tistem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta.

V prvem primeru delavcu ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas, v posameznem koledarskem letu pripada dopust, ki ne sme biti krajši kot štiri tedne. V drugem primeru, ko se upošteva sorazmernost, mu pripada pri posameznem delodajalcu do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Če prikažemo s primerom - če je delavec zaposlen od 1.1. do 30.03., mu pripada trikrat po 1/12 celotnega letnega dopusta.

Delavec, ki dela s krajšim delovnim časom, pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, pod pogojem, da je zaposlen celotno koledarsko leto, pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Do celega regresa pa so upravičeni delavci, ki delajo krajši delovni čas skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem varstvu. Ti delavci imajo enake pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas.

Posebej se pri izračunu upošteva primere, ko delavcu po zakonu ali pogodbi pripadajo dodatni dnevi dopusta.

Regres pripada vsakemu delavcu, ki ima pravico do dopusta, ne glede na to ali letni dopust izrabi ali pa ne (npr. zaradi bolniške odsotnosti). Pomembno je le, da je v delovnem razmerju.

Regres se izplača najkasneje do 1. julija tekočega leta, razen v primeru nelikvidnosti. Takrat se lahko, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, izplača najkasneje do 1.novembra.

Upoštevajoč rok izplačila, se lahko regres izplača tudi v več delih, vedno pa v denarnem znesku. Regres, ki ga dobi delavec, ki ima pravico do dopusta, znaša najmanj toliko, kolikor znaša minimalna plača (783,66 EUR bruto). Najvišji znesek regresa, od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov je 70% povprečne plače za predpretekli mesec. Za regres, ki presega teh 70%, je potrebno plačati prispevke za socialno varnost. Regres se v skladu z davčno zakonodajo prizna kot davčno priznan odhodek v obračunanem znesku.

Kako se torej spremembe v zakonodaji odražajo pri odmeri letošnjega regresa?
Upoštevati je potrebno, da se dosledno uporablja načelo sorazmernosti. Po stari ureditvi je delavcem pripadel cel regres, če so bili zaposleni nepretrgano 6 mesecev (za polni delovni čas). Sedaj pa temu ni več tako in celoten regres dobijo le še tisti, ki so v koledarskem letu zaposleni za polni delovni čas vseh 12 mesecev, ne glede na to ali je zaposlen pri enem delodajalcu ali neprekinjeno pri več delodajalcih.

Tistim, ki so zaposleni celotno koledarsko leto, vendar za krajši delovni čas in tistim, ki niso zaposleni celotno koledarsko leto, pripada sorazmeren del regresa. To je 1/12 celotnega regresa za vsak polni mesec, ko so v koledarskem letu v delovnem razmerju.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Ker je vsak delodajalec dolžan zagotoviti le sorazmerni del letnega dopusta, je vsak od njiju dolžan izplačati tudi le sorazmerni del regresa za letni dopust.

Zakon ne določa izrecno, kdaj mora delodajalec izplačati sorazmerni del regresa za letni dopust, ko delavcu delovno razmerje preneha pred 1. julijem, vendar gre zakonske določbe razumeti kot zavezo delodajalca, da izpolni obveznost najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Lahko pa delodajalec izplača regres že pred navedenim datumom.

Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugi polovici koledarskega leta, ima pravico do izplačila sorazmernega dela regresa za letni dopust najkasneje do konca koledarskega leta, za katerega mu gre pravica do letnega dopusta in regresa.

Regres in upravičena odsotnost z dela
Za sam regres ni pomembno, ali je bila delavka na porodniškem dopustu ali ne, bila je v delovnem razmerju in posledično ji pripada cel regres.

Če delavka v tekočem koledarskem letu ni delala oziroma je delala manj kot šest mesecev, zato lahko v naslednjem koledarskem letu izkoristi samo del pripadajočega dopusta, ki presega dva tedna, ne glede na to, pa ima pravico do celotnega regresa. Delavki namreč ne pripada sorazmerni del dopusta, ker je na porodniškem dopustu, ampak celoten dopust, ki pa ga zaradi odsotnosti, ki je v tekočem koledarskem letu daljša od šestih mesecev, ne more izkoristiti.

Država je v času porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka dolžna plačevati le nadomestilo plače ter pripadajoče davke in prispevke, ne pa tudi ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, kamor spada tudi regres.

Enako velja za delavca, ki je upravičeno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, saj je tudi ta še vedno v delovnem razmerju. To pomeni, da je delavec, ki je na bolniškem dopustu skoraj celo leto, kljub temu upravičen do izplačila regresa.

Kaj lahko delavec stori, če delodajalec ne izplača regresa pravočasno?
Če delodajalec ne izplača regresa se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 EUR, delavec pa ga lahko toži pred pristojnim delovnim sodiščem. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa, tožbo vložiti v roku 5 let.

Če delodajalec tudi po sodbi sodišča ne izplača regresa, lahko delavec poda predlog za izvršbo oz. sodno izterjavo. Če ima delavec plačilno listo, kjer je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču.

Če delodajalec izplača regres kasneje kot 1. Julija oz. 1. Novembra, je delavec upravičen terjati zakonite zamudne obresti. Zamudne obresti, ki so plačane na podlagi sodne odločbe., so oproščene plačila dohodnine.


                                                                                                                          Avtorja: Mojca Havliček in Maša Kralj, Eudace d.o.o.


Vir: Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/2013