Dopust s pravnega vidika

Datum: 20.08.2013

Avtor: Mojca Havliček

Kraj objave: E4E novice - spletni časopis

Danes se večina zaposlenih sprašuje samo, na kakšen način se letni dopust odmeri, ali jim je bil dopust pravilno odmerjen, hkrati pa pozabljajo, zakaj dopust sploh je. Tako v nadaljevanju pišem o tem, kaj je namen letnega dopusta in kakšna je narava te pravice. Ker pa je odmera letnega dopusta vedno aktualna, sedaj še toliko bolj, saj se je nov Zakon o delovnih razmerjih dotaknil tudi te tematike, pa nekaj tudi o odmeri letnega dopusta.

Danes se večina zaposlenih sprašuje samo, na kakšen način se letni dopust odmeri, ali jim je bil dopust pravilno odmerjen, hkrati pa pozabljajo, zakaj dopust sploh je. Tako v nadaljevanju pišem o tem, kaj je namen letnega dopusta in kakšna je narava te pravice. Ker pa je odmera letnega dopusta vedno aktualna, sedaj še toliko bolj, saj se je nov Zakon o delovnih razmerjih dotaknil tudi te tematike, pa nekaj tudi o odmeri letnega dopusta.

NARAVA IN NAMEN PRAVICE DO LETNEGA DOPUSTA

Pravica do plačanega dopusta je temeljna socialna pravica, ki je izraz pravice vsakogar do poštenih in ugodnih delovnih razmer. Tej temeljni pravici se delavec ne more odpovedati, niti mu je delodajalec ne sme kratiti. Pravica do plačanega letnega dopusta ima dve plati, in sicer pravico do odsotnosti z dela in pravico do nadomestila plačila za čas te odsotnosti. Bistvo pravice do plačanega letnega dopusta je minimalno število dni letnega dopusta, ki ne sme biti krajše od štirih tednov. Delavec mora imeti v tem času zagotovljeno denarno nadomestilo, ki gre v breme delodajalca in mora biti ustrezno plači, ki jo sicer prejema.

Delodajalec mora v praksi pri uresničevanju pravice do letnega dopusta upoštevati in izhajati iz narave in namena pravice. Namen pravice je določanje minimalnih zahtev, namenjenih izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev, s približevanjem ureditvam, ki se nanašajo predvsem na delovni čas. Iz narave pravice izhaja, da je za njeno uresničevanje bistveno, da gre za prekinitev opravljanja delavčevih delovnih obveznosti zaradi počitka, rekreacije in izrabe prostega časa v skladu z njegovimi potrebami in potrebami njegove družine. Tudi iz sodne prakse Evropske Skupnosti izhaja, da je letni dopust namenjen počitku in oddihu ter skrbi po učinkoviti zaščiti delavčeve varnosti in zdravja. Regeneracija delavčevega zdravja in delovnih zmožnosti za delo zmanjšuje možnosti za nastanek nesreč pri delu, poklicnih bolezni in invalidnosti delavcev.

Zaradi namena letnega dopusta se minimalni letni dopust ne sme nadomestiti z denarnim nadomestilom, niti se ne sme predpisovati takih pogojev za njegovo pridobitev in izrabo, da se dejansko izničijo ali delavcem onemogočijo njegovo pridobitev ali prenos v naslednje leto, če iz različnih razlogov niso mogli izrabiti dopusta v tekočem letu (bolniški dopust, porodniški dopust, invalidnost itd.).

Pravica do minimalnega letnega dopusta je nedeljiva pravica, ki jo ima delavec, ne glede na to ali dela polni ali krajši delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do celotnega letnega dopusta in ne samo do sorazmernega dela.

ODMERA LETNEGA DOPUSTA[1]

Na podlagi 160. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) je delodajalec dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Dolžina letnega dopusta se določi tako, da se najprej odmeri minimalno trajanje štirih tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Tako odmerjen dopust se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že ZDR sam, praviloma pa jih določajo veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akti delodajalca.

161. člen ZDR določa, da delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Novi ZDR določa, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen. Pri tem ni pomembno, ali je zaposlen pri enem delodajalcu ali je brez prekinitve zaposlen pri več delodajalcih.

Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Če delavec teh dveh tednov ne izrabi, mu propadeta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta. Preneseni letni dopust (npr. iz leta 2012) lahko delavec v dogovoru z delodajalcem koristi do 30. junija (2013). Izjema je, da delavec lahko izrabi ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu (2012) oziroma do 30. junija naslednjega leta (2013) zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta (2013).

Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Sorazmerni letni dopust se izračuna tako, da se celotni dopust, ki bi delavcu pripadal na podlagi kriterijev, deli z dvanajst in nato pomnoži s številom mesecev dela, preostanek se zaokroži na dodaten dan, če je preostanek polovica ali več kot polovica dneva.

 

Mojca Havliček

Svetovalka v podjetju Eudace d.o.o.