Na kaj morate biti pozorni ko oddate prijavo na javni razpis

Datum: 26.09.2013

Avtor: Igor Pirc

Kraj objave: E4E novice - spletni časopis

V prispevku avtor povzema novosti Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 43/2011 s spremembami, ZPVPJN) na katere morajo biti ponudniki v postopkih javnega naročanja pozorni in jih upoštevati že v fazi prijave na javni razpis, če želijo v predrevizijskem ali revizijskem postopku uveljavljati svoje pravice.

V prispevku avtor povzema novosti Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 43/2011 s spremembami, ZPVPJN) na katere morajo biti ponudniki v postopkih javnega naročanja pozorni in jih upoštevati že v fazi prijave na javni razpis, če želijo v predrevizijskem ali revizijskem postopku uveljavljati svoje pravice.

Kot odgovor na neučinkovito črpanje sredstev EU, ter z namero pohitritve postopkov oddaje javnih naročil je državni zbor po hitrem postopku sprejel novelo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki je začela veljati 30. julija 2013. Novela prinaša novosti, na katere je potrebno ponudnike v postopkih javnih naročil posebej opozoriti, saj njihovo neupoštevanje lahko privede do tega, da v predrevizijskem ali revizijskem postopku ne bodo mogli uveljavljati pravice do pravnega varstva.

Verjetno najpomembnejša sprememba je tista, ki od ponudnika terja ustrezno aktivnost že v fazi, ko je javno naročilo šele objavljeno.

Peti (5.) člen omenjenega zakona se namreč spreminja tako, da poslej določa, da lahko ponudnik uveljavlja pravno varstvo samo zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila. V zvezi s tem je podanih nekaj primerov, ki postavljajo domnevo, kdaj gre za kršitev, ki bistveno vpliva (ali bi lahko bistveno vplivala) na oddajo javnega naročila. Šteje, da gre za tak primer zlasti, ko je:

  • sprejeta odločitev, da se naročilo odda ponudniku, ki ni najugodnejši ali ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije ali povabila k oddaji ponudbe;
  • dopuščena sprememba tistih delov ponudbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, cene ali elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb;
  • oddaja naročila brez objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil, čeprav tega zakon ne dopušča;
  • rok za prejem prijav ali ponudb, ki zainteresiranim ponudnikom glede na zahtevnost razpisne dokumentacije onemogoča pripravo popolne ponudbe.

V zvezi s tem je v zakon vnesena nova, za ponudnike najpomembnejša določba, ki slednjim nalaga aktivno vlogo v fazi objave javnega naročila. Ponudnik lahko namreč poslej uveljavlja zahtevo za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo le, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik lahko preko portala javnih naročil opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe. V praksi se je doslej pogosto dogajalo, da ponudniki omenjene možnosti niso izkoristili, pač pa so svoje »strelivo« oz. argumente hranili za fazo predrevizijskega ali revizijskega postopka, zaradi česar so se seveda postopki oddaje javnih naročil brez upravičljive potrebe podaljševali.

Ustrezno opozarjanje naročnika s strani ponudnika slednjemu omogoči pridobitev statusa aktivno legitimirane osebe, torej osebe, ki lahko v postopku oddaje konkretnega javnega naročila pravno varstvo uveljavlja. S spremembo obravnavanega zakona namreč šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja. Aktivna legitimacija je po novem kot že rečeno vezana tudi na pogoj, da je ponudnik, ki je vložil zahtevek za revizijo, naročnika predhodno opozoril na očitano kršitev, ali je to storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bil ponudnik, ki uveljavlja pravno varstvo seznanjen.

Pomembna novost je tudi povečanje vrednosti taks, ki jih mora vlagatelj plačati v postopku uveljavljanja pravnega varstva. Takse poslej, glede na postopek, vrednost naročila in fazo postopka znašajo od 500 – 25.000 EUR. Ker se vrednost taks zvišuje bo to verjetno marsikaterega manjšega ponudnika odvrnila od uveljavljanja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja.

 

Igor Pirc, univ. dpl. prav., MBA

Svetovalec v podjetju Eudace d.o.o.