Ko odpadki postanejo obveza poročanja

Datum: 30.01.2014

Avtor: Tadej Jontez, svetovalec Eudace d.o.o.

Kraj objave: E4E novice - spletni časopis

Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011), ki je začela veljati že konec 2011 dosledno uvaja institut poročanja količin nastalih odpadkov. Prvič pa bo v tem letu možno izpolniti in oddati poročilo z uporabo aplikacije IS-Odpadki, ki omogoča sistem elektronskega vodenja evidenc. Ta sistem se je pri nas vzpostavil v lanskem letu in ga določa 26. člen aktualne Uredbe o odpadkih.

Poročanje in evidenca nista tako enostavni kot se sliši

Pregled in evidenca nad odpadki, njihova klasifikacija in ravnanje je zelo specialistično obravnavano. Vsekakor se ljudje že po naravi obračamo stran od njih. Po drugi strani pa jih dnevno proizvajamo in smo primorani živeti z njimi.

Vsekakor je njihovo rokovanje in pregled še toliko bolj zahtevna in zahteva dodatno obravnavo, ko se preselimo v poslovno okolje. Z neštetimi usmeritvami in neskončnimi direktivami o zmanjševanju porabe, njihovi ponovni uporabi – reciklaži, so dnevna tema tako na svetovnem, kot tudi domačem parketu. Je pa potrebno za popoln, predvsem pa učinkovit pregled nad ravnanjem z odpadki vzpostaviti sistem, ki pa se v praksi velikokrat pokaže za zahtevnega, predvsem za zaposlene v podjetjih, ki jim to predstavlja samo dodatno obremenitev.

Iz prakse, ne poznam zaposlenega, ki ne bi vsaj enkrat potarnal nad neljubo odgovornostjo, ki od človeka zahteva nenehno aktivnost spremljanja sprememb in nenehnih novosti na področju zakonodaje ravnanja z odpadki, »nenehnih izboljšav« in podobnih tegob.

Vsekakor je potrebno za skladnost z zakonskimi zahtevami preučiti celotno zakonsko podlago, ki je pogoj za pridobitev vstopa in prijavo v aplikacijo za poročanje. Predhodno si je potrebno zagotoviti digitalni podpis, ki omogoča registracijo in uspešno poročanje. Seveda pa to ni edini pogoj za uspešno in pravilno izpolnjevanje elektronskega evidenčnega lista. Predhodno je potrebno njihovo prepoznavanje, njihova klasifikacija in razvrščanje.

Obenem pa so povzročitelji, pravne osebe ali samostojni podjetniki, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi dejavnosti, ki jo opravljajo in pri tem nastane nastane skupaj več kot 150 ton odpadkov ali skupaj več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov, obvezani imeti načrt gospodarjenja z odpadki, v skladu s katerim izvajajo ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ravnanja z odpadki.

Načrt gospodarjenja z odpadki mora vsebovati najmanj:

  1. podatke o količinah odpadkov ter virih in kraju njihovega nastajanja po klasifikacijskih številkah in predvidenih trendih njihovega nastajanja;
  2. opis obstoječih in predvidenih tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje;
  3. opis obstoječih in predvidenih načinov ravnanja z odpadki s podatki o:

Načrt gospodarjenja z odpadki mora biti izdelan za obdobje štirih let, povzročitelj odpadkov pa ga mora vsako leto pregledati in ustrezno popraviti ali dopolniti.

Povzročitelj odpadkov mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo predložiti kopijo načrta gospodarjenja z odpadki.

Vsekakor že sama priprava in poročanje, nenazadnje tudi priprava načrta ni enostavna. Obstaja pa tudi možnost pooblaščanja tretje osebe, ki uredi vse povezane aktivnosti namesto vas. Seveda je to povezano z dodatnimi stroški.

Seveda pa se aktivnosti s pripravo in pridobitvijo dovoljenj še toliko bolj zaostrijo, če se z odpadki in njihovim ravnanjem tudi pridobitno ukvarjate. Tu uredba posebej klasificira in loči:

- povzročitelja odpadkov (zgoraj omenjeni),

- zbiralca odpadkov,

- izvajalca obdelave,

- prevoznika,

- trgovca, in

- posrednika.

Za zbiralce odpadkov uredba zahteva pripravo načrta zbiranja odpadkov, s katerim zbiralec zagotavlja zbiranje odpadkov v skladu z zahtevami iz uredbe in v skladu s predpisom, ki ureja zbiranje posamezne vrste odpadkov.

Za izvajalca obdelave odpadkov pa uredba predvideva pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki mora poleg vseh zahtevanih tehničnih podatkih vsebovati tudi načrt ravnanja z odpadki.

Vsekakor pot za pridobitev in poročanje o nastalih količinah ni enostavna je pa nujno potrebna, če želimo tej naši ljubi zemlji prizanesti in živeti trajnostno.

Vsekakor je že veliko lažje v kolikor imajo podjetja vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem – ISO 14001 ter obenem aktivnega skrbnika, ki nenehno spremlja vse novosti in spremembe na okoljskem področju, kamor spada tudi ravnanje z odpadki.

V nasprotnem primeru pa, v kolikor podjetje ne izvaja vseh omenjenih aktivnosti zagrožena kazen, ki lahko znaša tudi nekaj deset tisoč evrov.

Zaključek:

Ključni namen evidentiranja in ravnanja z odpadki je njihova ponovna raba in zmanjšanje porabe v naravi. Vsekakor je to dobrodošlo in skladno s trajnostnim dojemanjem na ravni vseh institucij. Ni pa to enostavno delo in obsega vrsto aktivnosti, ki so povezana s finančnimi obveznostmi, ki pa jih v današnjem času gospodarski subjekti težko podpirajo.

Tadej Jontez, svetovalec Eudace d.o.o.

 

Vsebina vsebuje tudi del Uredbe o odpadkih, Uradni list RS, št. 103/2011