Izzivi pri planiranju kakovosti

Datum: 28.05.2015

Avtor: Andrej Zupan

Kraj objave: Eudace.eu

Primer konkretne situacije, s katero se često srečujemo pri našem delu, gre nekako takole: obrtniška delavnica, specializirana za izdelavo določenih vrst izdelkov že 30 let uspešno izdeluje vse večje serije izdelkov za večje kupce. Naročila se iz leto v leto povečujejo, sorazmerno z naročili naraščajo prihodki od prodaje. Podjetje se iz samostojnega podjetnika zaradi odgovornosti in resnosti pri nastopanju na trgu preoblikuje v d.o.o..

IZZIVI PRI PLANIRANJU KAKOVOSTI: KORPORATIVNI KUPEC IN OBRTNIK (DOBAVITELJ)

Delavnica v domači garaži in njen prizidek je premajhen, zato se podjetje preseli v nov objekt v poslovni coni. Lastnik je navadno predstavnik starejše generacije, je velik strokovnjak na svojem področju, ki mu proizvodnja predstavlja neizmeren užitek in nenehen izziv. Glede na svoja leta deluje v utečenem ritmu, v smislu priprave novih izdelkov in proizvodnje obstoječega asortimana. Podjetje zaposluje nove delavce, ki jih lastnik nadzira. Je edini, ki pozna tehnologijo, ki pozna vse skrite zvijače pri odpravljanju težav, ki vsak stroj pozna do zadnje matice, ki zna upravljati z najbolj zahtevnimi stroji v proizvodnji,…

 

Pogled in razmišljanje korporativnega kupca

Omenjeni obrtnik je eden redkih s tovrstnimi znanji, ki nam dobavlja določene izdelke. Kako on zagotavlja kakovost svojih izdelkov? Kako izobražuje svoje delavce? Kaj se lahko zgodi, če nam ne dobavi izdelkov? Od teh izdelkov je namreč odvisnih še 10 korporacij, tisoče zaposlenih širom po svetu, zato smo vsi skupaj v tej verigi odgovorni, da končnim kupcem zadovoljujemo njihove potrebe.

V trenutku,ko pride do težav in ne bo dobave, se nam lahko zgodi domino efekt, v trenutku lahko zaidemo v hude težave. Iz tega razloga je potrebno striktno obvladovanje vidikov kakovosti, predvsem najpomembnejših dobaviteljev.

 

Sporazum o kakovosti

Najbolj pogost način za celovito predstavitev zahtev kakovosti svojim dobaviteljem je tako imenovan sporazum o kakovosti. Je pogodba, s katero se dobavitelj zaveže k izpolnjevanju zahtev kakovosti, k vpeljavi in izvajanju procesov po ISO 9001, k optimizaciji svojih postopkov v smeri izpolnjevanja dokumentacije, s katero dokazuje svojo kakovost, k vpeljavi določenih tehnik v procese podjetja, ki zagotavljajo bolj obvladljivo proizvodnjo in konstantno večanje nivoja kakovosti.

Poglejmo si tri (3) izmed vrsto različnih tehnik planiranja kakovosti.

 

1.         FMEA

FMEA (Failure Mode and Effect Analysis) je strukturiran postopek, ki omogoča zbiranje informacij o možnih napakah v procesu konstrukcije izdelka ter proizvodnje izdelka ali storitve. Osnovna ideja FMEA je preprečitev napake, še predno se ta pojavi, zato se metoda osredotoča na iskanje morebitnih okvar in napak v procesu z vidika kakovosti izdelka, ki vpliva na zadovoljstvo kupcev.

Metoda zajema naslednje elemente:

- prepoznavo in zbiranje informacij o potencialnih napakah in vzrokih, ki se lahko pojavijo (ali so se pojavljali v prejšnjih postopkih na strani dobavitelja ali kupca) v fazi načrtovanja ali proizvodnje izdelka,

- prepoznavanje ukrepov, ki izhajajo iz zbranih informacij in preprečujejo ali zmanjšujejo ocenjevano možnost pojava napake,

- pripravo in spremljanje procesne dokumentacije.

 

Večina napak, ki se pojavijo na kosih, izhaja že iz nepravilnosti v prvih fazah izdelave ali konstrukcije. FMEA se lahko uporabi konkretno za samo konstrukcijo izdelka (to označuje kratica DFMEA – ''Design Failure Mode and Effect Analysis'') ali na proces (kratica PFMEA – ''Process Failure Mode and Effect Analysis'').

Odločilen je čas izvedbe FMEA, analiza mora biti izvedena pred dogodkom in ne po njem. Pomembno je tudi, da je konstrukcijski FMEA izveden v fazi razvoja izdelka, procesni pa pred začetkom procesa v proizvodnji. Rezultat postopka mora ustvarjati novo informacijo.

 

2.         PPAP

PPAP (t.i. Production Part Approval Process) je postopek odobritve prvih kosov. V osnovi to pomeni, da mora dobavitelj po izdelavi prvih/testnih kosov le-te skupaj s pripadajočo dokumentacijo (zapisi o tehnoloških karakteristikah procesa, po katerem je bil izdelek narejen) posredovati kupcu v potrditev.

Postopek odobritve produkta (PPAP) se uporablja v avtomobilski dobavni verigi za vzpostavitev zaupanja v dobavitelje in njihov proizvodnji proces s tem da: »…so vse sheme in tehnične zahteve kupca dobro razumljene s strani dobavitelja in da je proces zmožen proizvajati produkt neprestano z izpolnjevanjem teh zahtev med dejansko proizvodnjo pri določeni proizvodni kvoti.«

PPAP proces je zasnovan tako, da dokaže, da je dobavitelj razvil produkt in proizvodni proces do te mere, da zadovoljuje naročnikove zahteve, kar zmanjša tveganje za neuspeh. Prošnja za odobritev dela mora torej biti oddana v uradni PPAP obliki in, kadar je potrebno, dokumentiranimi rezultati.

 

3.         QM PLAN

Quality management plan se v slovenskem prevodu največkrat pojavlja kot Plan nadzora ali Plan obvladovanja kakovosti in tudi Kontrolni plan. Gre za obrazec, ki natančno definira postopek preizkušanja in kontroliranja kakovosti izdelka v proizvodnem procesu - načrt konkretnih nalog za izvedbo procesa proizvodnje točno določenega izdelka ali storitve. Enako kot velja za oba obravnavana pristopa, se tudi kontrolni plan že pred začetkom proizvajanja izdelka uskladi z naročnikom – na ta način dobi kupec popoln pregled nad sposobnostjo procesa oz. podjetja k dobavljanju kakovostnih izdelkov.

 

Obrtniška dejavnost in planiranje kakovosti

Če se zopet postavimo v uvodno predstavljeno zgodbo lahko hitro sklenemo, da naštete tehnike v obrtniških vrstah že v samem začetku naletijo na odpor in nestrinjanje. Obrtniki se osredotočajo na proizvodnjo, zato jim je vsakršna dokumentacija tuje, nepriljubljeno delo, v čemer ne prepoznajo nikakršne dodane vrednosti. V teh okoljih opažamo, da se reklamacije smatrajo kot normalni sestavni element procesa izdelave in prodaje, zato reklamirane kose brez vprašanj nadomestijo z dobrimi izdelki. Prepoznava pravih (koreninskih) vzrokov se ne izvaja, saj je bolj pomembno število opravljenih ur zaposlenih in obratovalnih ur strojnega parka. Zakaj bi trošili čas za neko planiranje kakovosti, če lahko v tem času izdelamo neko količino izdelkov? Ste se morda vprašali, koliko časa ste izdelovali neke izdelke, ki so na koncu povzročili nezadovoljstvo kupca in se vrnili nazaj v obliki reklamacije?

Kakovost je zastonj, nekakovost stane. Preventiva je vedno cenejša kot kurativa -> ob nastanku neljube situacije, navadno ni pomembno, koliko nekaj stane, da bomo odpravili nepravilnosti. Te zneske bi bilo morda smiselno evidentirati, vključno s številom porabljenih ur za ''gašenje požara'' in vsako leto izračunati strošek kurative.

Obrtniki navadno ne opazijo, da je njihova dejavnost iz obrtniške prešla na novo raven, na raven poslovnega sistema. Ko enkrat govorimo v tej obliki, nam že samo ime pove, da je za obstoj in ohranjanje konkurenčnosti podjetja potrebna sistemska ureditev tako proizvodnje, kot tudi potrebne spremljajoče dokumentacije.

Vsak sistem ima svoje vhode, ki jih procesi v podjetju predelujejo v izhode. Če sistem ne vsebuje pravih elementov, se soočate z nepredvidenimi situacijami, ki vas do poznih noči držijo v proizvodnih ali pisarniških prostorih, ki delajo vaše kupce manj zadovoljne, torej niso razvojni mehanizem za boljše čase. V tem primeru je v vašem sistemu nastala luknja oz. neka prepreka (največkrat človeške narave), ki vas ne pelje v korak s časom, vendar vas drži na mestu in predstavlja poslovno tveganje za nadaljnje delovanje. Vse spremembe v podjetju so ne le dobre, vendar nujne.

 

Pristop k spremembam

Že prej smo ugotovili, da večji, sistemsko urejeni kupci, od svojih dobaviteljev zahtevajo uvedbo določenih postopkov. Naj si bo to sistem vodenja kakovosti, uvedba metod in tehnik planiranja in obvladovanja kakovosti, merjenje izmeta, ipd. Običajno postopek osvojitve novega pristopa oz. tehnike zagotavljanja kakovosti izgleda tako, da večji kupec svojemu dobavitelju posreduje vzorec dokumentacije ali predstavi način izvajanja le-tega, ki je seveda prilagojen za večji sistem. Dobavitelj se na ta način prvič sreča s to tematiko in povzame dokumentacijo ter takšen način izvajanja postavi v svoje okolje.

Pričakovan rezultat takega dejanja je slaba volja: vsak sistem je svojevrsten, ima svoje značilnosti in potrebe, zato je potrebno vsako spremembo najprej preskusiti in jo prilagoditi stanju in sistemu, ki ga izvajate. Bodite kreativni, razmišljajte drugače, poskusite več načinov, delujte po načelu izvajanja aktivnosti, ki prinašajo dodano vrednost, so smiselne in učinkovite. Tako boste najlažje našli pravi način, ki je za vaše okolje najbolj primeren.

 

Zakaj torej planiranje kakovosti

Najboljše svetovne prakse povzemajo starodavna dognanja in nagovarjajo podjetja k poslovanju v smeri vodenja s cilji. Zelo se mi dopade rek, ki pravi: če ne veš kam greš, je vsaka pot prava. Torej podjetje potrebuje cilje na vseh ravneh, torej v vseh procesih. Vsak že v glavi planira in si postavi ciljno vrednost, ki jo želi doseči. Zakaj torej ne bi planirali tudi kakovosti? Zakaj ne bi že pred pričetkom proizvodnje izdelka ali celo pred pričetkom konstrukcije orodja za izdelavo izdelka planirali in določili neke kriterije kakovosti?

Z uporabo določenih tehnik planiranja kakovosti lahko vzpostavimo vzajemno koristne odnose med dobaviteljem in kupcem. Slednji dobi vpogled v postopek nadzora in obvladovanja kakovosti, prvi pa se zaveže da bo po vnaprej predvidenem postopku izvajal ta nadzor in tako preprečeval morebitne napake – na obvladljiv način dosegal kakovost končnih izdelkov in tako ohranjal svojo konkurenčnost. Andrej Zupan, univ. dipl. org. Svetovalec, Eudace d.o.o. andrej@eudace.eu