Piratstvo–2/3 Piratske organizacije in boj proti njim

Datum: 28.02.2013

Avtor: Mojca Havliček

Kraj objave: Računalniške novice

V prejšnjem članku smo se dotaknili osnov in razvoja piratstva. Tema tokratnega članka je piratstvo in organi pregona v praksi. Kako uspešno se borijo organi pregona proti različnim piratskim organizacijam ali morda bolj primerno kako uspešne so piratske organizacije proti organom pregona.

ANONYMUS
Eno  bolj znanih piratskih gibanj je skupina Anonymus. Gre za skupino hacktivistov, ki je nastala leta 2003. Skupnost uporabnikov predstavlja anarhistične, digitalizirane globalne možgane. Anonymus je tudi splošen izraz za pripadnike določene internetne subkulture, ljudi v okolju, kjer njihove dejanske identitete niso znane. Skupina odločno nasprotuje internetni cenzuri in nadzoru, vdrla je tudi v različne vladne spletne strani.

Anonymusu se je nemogoče pridružiti, saj ni vodstva, ni hierarhične lestvice in nobenih komunikacijskih sredstev. Širi se preko različnih medijev in jezikov, članstvo pa se preprosto doseže samo z željo pridružiti se. Anonymus se nanaša na skupno moč posameznih udeležencev, ki delujejo na tak način, da neto učinek koristi celotni skupini.

Skupina je odgovorna za kibernetske napade na Pentagon, ravno tako so grozili, da bodo uničili Facebook. Zadnji napad je skupina izvedla 25. Januarja 2013, ko so vdrli v spletno stran Komisije ZDA za kaznovanje.

V letih 2010 do 2012 je bilo aretiranih več pripadnikov skupine. Bilo je tudi nekaj obsodb. Administrator AnonOpa-a, Christopher Weatherhead, ki je organiziral napad na PayPal, je bil obsojen na 18 mesecev zapora. Sostorilec, Peter Gibson, ki je imel manjšo vlogo pri napadu, je bil obsojen na šestmesečno pogojno kazen.

Zaradi obsodb imajo organi pregona strah pred povračilnimi napadi Anonymusa. Tako so v ZDA preiskovali ustanovitelja WikiLeaks-a, Juliana Assanga, čeprav ni bilo podane ovadbe in po besedah zagovornikov Assanga, ZDA tudi nimajo pristojnosti, saj kot Avstralski državljan ni storil kaznivega dejanja na ameriških tleh. Pojasnjeno že v enih prejšnjih člankov, je pristojnost pri kibernetskem kriminalu zelo velik problem.

THE PIRATE BAY
The Pirate Bay (TPB) je spletna stran, ki zagotavlja torrent datoteke in povezave za lažje peer-to-peer izmenjavanje datotek. Ustanovljena je bila leta 2003 na Švedskem.

Dne 31. maja 2006 je švedska policija organizirala napad na TPB v 12 različnih prostorih in zasegla 186 strežnikov in povzročila, da je bila spletna stran tri dni nedostopna. Ob ponovni postavitvi spletne strani, se je število obiskovalcev več kot podvojil. Povečanje priljubljenosti je pripisati večji izpostavljenosti v medijih.

Dne 17. aprila 2009 so bili ustanovitelji strani spoznani za krive, zaradi kršitev avtorskih pravic. Tožilec je trdil, da so štirje ustanovitelji skupaj upravljali, nudili gostovanje in razvijali spletne strani, s čimer so olajšali drugim kršenje z zakonom zaščitenih avtorskih pravic. Prvotno je bilo navedenih 34 primerov kršitev avtorskih pravic, 21 se jih je nanašalo na glasbene datoteke, 9 na filme in 4 na računalniške igre.

Po devetih dneh sojenja so bili obsojeni na eno leto zapora in plačilo globe v višini 30 milijonov SEK (pribl. 3.100.000 evrov). Ustanovitelji TPB so vložili pritožbo na razsodbo in obtožili sodnika, da je klonil zaradi političnih pritiskov. Dne 26. novembra 2010 je švedsko prizivno sodišče potrdilo sodbo, hkrati je znižalo zaporno kazen, vendar pa je povečalo globo na 46 milijonov SEK. Dne 17. maja 2010, zaradi sodne odredbe proti njihovim ponudnikom pasovne širine, je bila spletna stran umaknjena z interneta. Dostop do spletne strani je bila kasneje obnovljena s sporočilom na prvi strani, ki se je norčevalo iz odredbe.

Na spletni strani TPB je moč videti tudi vse pravne grožnje različnih organizacij proti TPB in njihove odzive na te grožnje, v katerih predvsem zasmehujejo organizacije in njihove grožnje.

STOP ONLINE PIRACY ACT - SOPA
SOPA je predlog ameriškega zakona za razširitev možnosti kazenskega pregona v ZDA za boj proti spletnim trgovinam s kopijami intelektualne lastnine in ponarejenim blagom. Določbe zakona vključujejo zahtevo za sodne naloge, s katerimi bi postavili blokade za oglaševalske mreže in plačilne olajšave, ki bi izvirale iz poslovanja kršenja spletnih strani in iskalnikov s povezavami na take spletne strani. Zakon vključuje tudi zahtevo za sodne naloge s katerimi bi od ponudnikov spletnih strani zahtevali, da preprečijo dostop do piratskih spletnih strani. Tak zakon bi v obstoječe kazensko pravo vključil nedovoljen prenos avtorsko zaščitenih vsebin in uvedel do sedaj najvišjo zaporno kazen, t.j. pet let zapora.

Nasprotniki zakona navajajo, da bi taka zakonodaja ogrožala svobodo govora in inovacije ter bi organom pregona omogočala blokiranje dostopa do celotnih spletnih domen zaradi objavljene nedovoljene vsebine na enem samem blogu ali spletni strani. Izrazili so tudi skrb, da bi s SOPA zaobšli načelo »varnega pristana« (upravljavcem osebnih podatkov omogoča, da svoje podatke posredujejo upravljavcem ali pogodbenim obdelovalcem iz ZDA (kot so npr. Google, Amazon ipd.), če so se ta podjetja zavezala k spoštovanju načel Varnega pristana.). Drugi nasprotniki trdijo, da bi z zahtevo izbrisa domen v iskalnikih začeli svetovno oboroževalno dirko izjemne cenzure interneta.

Glede na majhno število obsodb in nizkih izrečenih kazni je videti, da so piratske organizacije uspešnejše v boju proti organom pregona kot obratno.

V NADALJEVANJU
Več o slovenski zakonodaji in aktivnostih, ki se izvajajo za preprečevanje piratstva v naslednji številki.

 

Mojca Havliček

Svetovalka v podjetju Eudace d.o.o.

 

Piratstvo 2. del.pdf