Konflikt interesov poslovodstva

Datum: 26.02.2016

Avtor: Igor Pirc, univ. dipl. prav, MBA

Kraj objave: Eudace d.o.o.

V 38.a členu ZGD-1 je urejeno vprašanje kako obravnavati konflikt interesov do katerih prihaja ali bi lahko prišlo pri poslovanju med povezanimi osebami.

Kdo mora biti pozoren na nasprotje interesov

Na konflikt interesov mora biti pozoren član organov vodenja ali nadzora, prokurist in izvršni direktor v delniški družbi, poslovodja v d.o.o., član NS ter prokurist d.o.o. Navedene osebe se morajo konfliktu interesov izogibati. Biti morajo torej pozorne, da njihovi interesi niso v nasprotju z interesi ali dolžnostmi družbe v kateri nastopajo v eni od zgoraj omenjenih vlog. Ko obravnava konflikt interesov zakon kot nosilce interesov, ki so v nasprotju z interesi gospodarske družbe določa zgoraj navedene vodstvene osebe, ter družinske člane teh oseb. Za potrebe omenjene določbe se skladno s 7. odstavka 38.a člena ZGD-1 za družinskega člana štejejo zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre.

Kako ravnati, ko pride do konflikta interesov

V primeru, da konflikt interesov nastopi so zgoraj navedene osebe dolžne v najkrajšem času, najkasneje pa v roku treh delovnih dni na pisen način obvestiti organ v katerem nastopajo v eni od omenjenih funkcij ali nadzorni organ. V primeru, ko družba nima nadzornega sveta oz. ta v družbi ni formiran morajo navedene osebe o nastanku okoliščin, ki pomenijo nasprotje interesov obvestiti družbenike najkasneje na prvi skupščini, ki sledi nastopu takih okoliščin. Konflikt interesov pri zgoraj navedenih osebah obstaja, kadar je, po zakonski domnevi ogroženo nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali, ko take okoliščine vplivajo na nepristransko odločanje teh oseb zaradi obstoja osebnega ekonomskega interesa ali interesa, ki ga imajo družinski člani teh oseb ali zaradi drugih interesov ki jih imajo omenjene osebe do drugih fizičnih ali pravnih oseb. Takšna opredelitev je še posebno pomembna, ko v pogodbenih odnosih nastopa družinsko podjetje, ki posluje s člani družine

Potrebna soglasja, ki jih predvideva ZGD-1

Skladno s 4. odstavkom 38.a člena ZGD-1 velja, da lahko izvršni direktor, prokurist ali poslovodstvo delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo sklepa pravne posle pri katerih obstaja konflikt interesov le, če s takim poslom soglaša upravni odbor ali nadzorni svet družbe. Gre za posle, ki se sklepajo z družbami v katerih ima taka oseba ali član družine take osebe ali omenjene osebe skupaj kvalificiran kapitalski delež. Kot kvalificiran kapitalski delež se šteje desetina osnovnega kapitala družbe. Enako soglasje je potrebno tedaj, ko imajo omenjene poslovodne osebe ali njihov družinski član pravico do udeležbe na dobičku druge družbe s katero pride do sklenitve posla. Pravna podlaga za pridobitev pravice do udeležbe na dobičku družbe je lahko katerakoli in ne temelji nujno na kapitalski udeležbi. Obveznost pa ne velja samo v zvezi s sklepanjem poslov z drugimi družbami, pač pa se analogija nanaša na vse pravne osebe v katerih imajo zgoraj navedene osebe posamično ali vse skupaj desetino upravljavskih pravic ali pravico do udeleže na dobičku na kateri koli pravni podlagi. Konflikt interesov je tako pomembno upoštevati tudi pri poslovanju gospodarskih družb z drugimi pravnimi osebami, kot so npr. društva, zadruge in zavodi. Vlogo, ki jo ima nadzorni svet ali upravni odbor v zvezi z izdajo soglasja prevzame skupščina, če omenjena organa v družbi nista oblikovana ali sta nesklepčna iz razloga, ker je član organa oseba pri kateri obstaja konflikt interesov in pri odločanju ne sme sodelovati. V primeru, da so deleži zgoraj navedenih oseb manjši od kvalificiranega deleža (desetina osnovnega kapitala ali upravljavskih pravic) soglasje upravnega odbora, nadzornega sveta ali skupščine družbe ni potrebno, pač pa morajo osebe pri katerih obstaja konflikt interesov o sklenitvi pravnega posla z drugo družbo ali drugo pravno osebo obvestiti upravni odbor, nadzorni svet ali skupščino v roku treh delovnih dni po sklenitvi takega posla. Pri odločanju o soglasju k pravnemu poslu ne sme sodelovati član organa, ki odloča o soglasju tudi sam ali njegov družinski član družbenik, ali če je udeležen na dobičku družbe s katero bo prišlo do sklenitve posla, na drugi podlagi. Analogno velja taka ureditev tudi za primer obstoja upravljavskih pravic v drugi pravni osebi, ki ni gospodarska družba s katero bo posle sklenjen. Zakon obveznost izločitve veže na sam obstoj lastništva ali upravljavskih pravic in se kvalificirana večina ne zahteva. Na obstoj pogojev, ki določajo konflikt interesov so vezane pravne posledice. Pri tem velja poudariti, da skladno z 8. odstavkom 38.a člena ZGD-1 morebitno soglasje skupščine k sklenitvi posameznega posla v primer obstoja konflikta interesov ne izključuje odškodninske odgovornosti poslovodstva, ki je sicer na podlagi 263. člena ZGD-1 določena za primere, ko dejanje, ki ga opravi član organa vodenja ali nadzora temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Sankcija, ki nastopu v primeru, ko potrebno soglasje nazornega sveta, upravnega odbora ali skupščine ni dano je skladno z 9. odstavkom ZGD-1 ničnost pravnega posla.

Izjeme, ki pomenijo spregled konflikta interesov

K splošnim določbam, ki urejajo vprašanje sklepanja poslov med povezanimi osebami so določene izjeme oz. možnost drugačnega urejanja. Skladno z določbo 10. odstavka 38.a. člen ZGD-1 lahko Akt o ustanovitvi družbe določi, da so za sklenitev pravnega posla v primerih, ko obstaja konflikt interesov predvideni strožji pogoji kot jih sicer kot splošne določa ZGD-1 v 38.a členu. To pomeni, da je v takih primerih delež kapitalske udeležbe nižji kot desetina osnovnega kapitala družbe ali upravljavskih pravic v pravni osebi. Ker bi bile omejitve, ki jih določa 38.a člen ZGD-1 nesorazmerno omejujoče, so v 11. odstavku 38.a člena ZGD-1 določene izjeme. Določbe 38.a člena ZGD-1 se ne uporabljajo v primerih delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, če je v taki družbi imetnik deleža v višini najmanj 3/4 osnovnega kapitala ali upravljavskih pravic poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam, ali član njegove družine oz. če so skupaj imetniki navedenega deleža. Določena je tudi minimalna vrednost pravnega posla pri kateri soglasje oz. obveščanje ni potrebno in sicer je taka izjema določena za primere, ko posamezni pravni posel vrednostno ne presega 2.000,00 EUR brez vključenega davka na dodano vrednost. Takšna izjema velja samo v primeru, ko vrednost vseh pravnih poslov z družbo ali pravno osebno v tekočem letu ne presega 24.000 eurov brez vključenega davka na dodano vrednost. Tudi ta izjema ima svojo izjemo, saj ne velja v tistih primerih, ko je poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam ali člani njegove družine udeleženi na dobičku pravne osebe, s katero je posel sklenjen.