Preko spleta lahko pridobivamo mnogo podatkov, velikokrat svoje podatke pošiljamo po omrežju. Uporabnik mora paziti, komu posreduje podatke in katere podatke posreduje. Obenem pa mora uporabljati ustrezno zaščito, da spletni kriminalci ne pridejo do njegovih zaupnih informacij.
Identiteto drugega se lahko nezakonito pridobi na različne načine in je odvisna predvsem od splošnega nivoja varstva osebnih podatkov v določeni družbi oz. pravnem redu. Ne glede na to, kako storilec pridobi podatke, je rezultat kraje identitete običajno enak. Vendar pa splet ponuja vedno nove načine kako priti do osebnih podatkov. Storilci lahko dosežejo svoj cilj na več načinov, npr. uporaba spletnih klepetalnic, širjenje trojanskih konjev s katerimi pridobijo vsa gesla, uporabniška imena in številke kreditnih kartic, ki jih uporabljate na vašem računalniku.
Kraja identitete je posledica že izpeljanega kaznivega dejanja (npr. vdor v računalniški sistem). Lahko gre tudi za pripravo terena za izpeljavo drugih kaznivih dejanj kot so npr. ponarejanje listin, preslepitve, goljufije itd.
Kaj je kraja identitete
Kraja identitete je kaznivo dejanje, s katerim se storilci izdajajo za drugi osebo, običajno zaradi finančnih goljufij. V današnji družbi mora posameznik velikokrat posredovati delčke informacij o sebi, kot so davčna številka, EMŠO, podpis, ime, naslov, telefonske številke in celo bančni podatki o kreditni kartici. Če ima storilec dostop do teh osebnih podatkov, lahko v imenu žrtve izvede finančne transakcije, najame posojilo, nakupi blago za večjo količino denarja, vzame hipoteko na žrtvino hišo itd.
Kraja identitete pomeni posebno vrsto hudega posega v varstvo osebnih podatkov. Kraja identitete se ne nanaša le na premoženjski vidik, ampak posega v osebnost žrtve. Zabeleženi so tudi primeri, ko je bila posameznikom odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja.
S pomočjo različnih načinov pridobitve osebnih podatkov se lahko storilec začne izdajati za nekoga drugega in v njegovem imenu vstopa v različna pravna razmerja. Kraja identitete ni samo zloraba določenega osebnega podatka, ampak je povezana z namenom, da storilec pridobi določeno korist. Prizadete so lahko tudi osebnostne pravice, predvsem pravica do osebnega dostojanstva. Žrtve kraje identitete večkrat trpijo zaradi izgube dobrega imena, ugleda, časti, doživljajo stalne čustvene pretrese, ker je kraja določenih osebnih podatkov nepopravljiva.
Goljufija na podlagi spletne kraje identitete je problem in zaradi tega veliko ljudi okleva pri prijavi na spletne strani, katere za druge predstavljajo vsakodnevne aktivnosti, kot je nakup preko e-trgovin, uporaba spletnih strani za dražbe ali uporaba spletnega bančništva. Spletna kraja identitete je danes vsekakor vroča tema, vendar pa predstavlja le majhen odstotek vseh goljufij s pomočjo kraje identitete.
Kako se zaščititi
Prvi korak v boju proti kraji identitete je, da se zmanjša tveganje tako da posameznik zaščiti svoje osebne podatke. Posameznik naj se pozanima za kakšen namen spletna podjetja uporabljajo osebne podatke in kako jih hranijo. Pri spletnih transakcijah naj si posameznik vzame čas za pregled politike zasebnosti, ki jo ima neka spletna stran. Pri spletnih transakcijah naj se posameznik prepriča, da spletna stran ponuja varno podatkovno šifriranje in druge storitve za zaščito osebnih podatkov.
Priporočljive vsakdanje prakse so, spremljanje pravočasnosti računov in bančnih izpiskov, ki prihajajo preko navadne pošte, ustrezno uničenje papirnih dokumentov, ki lahko vsebujejo številke kreditnih kartic in druge identifikacijske osebne podatke. Ne posredujte informacij preko telefona ali elektronske pošte, še posebej, če vas je sogovornik kontaktiral sam. Davčno številko in EMŠO zaupajte le takrat, ko je res nujno potrebno. Bodite pozorni pri podpisovanju dokumentov. Na praznih predelih dokumentov, ki jih podpisujete, potegnite črto in nikoli ne podpisujte praznih strani. Če posameznika dlje časa ni doma, naj se dogovori s sosedom ali prijateljem, da mu prazni poštni nabiralnik.
Posameznik naj bo zelo pozoren pri kopijah osebnih dokumentov. Z namenom zaščite osebnih podatkov in s tem preventivnega delovanja proti kraji identitete sta sprejeta dva zakona, ki med drugim urejata tudi kopiranje osebnih dokumentov: Zakon o osebni izkaznici in Zakon o potnih listinah. Kopiranje osebnih dokumentov je možno samo v primerih, ki jih določa zakon. Ni torej dovolj, da je kopiranje predpisano v notranjih pravilih upravljavca. Zakon določa, da lahko osebne dokumente poleg imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje identitete državljana v konkretnem postopku. Kopiranje osebnih dokumentov je dovoljeno še na podlagi pisne privolitve posameznika. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan izdati na podlagi vloge imetnika osebnega dokumenta potrdilo o kopiji.
Za prijavo kraje identitete sta pristojna tožilstvo in policija. Storilcu grozi kazen do treh let zapora. V primeru finančnega oškodovanja, če se to dokaže v kazenskem postopku, lahko žrtev zahteva odškodnino. Sicer je povračilo škode izpraznjenega računa odvisno od pogodbe, ki jo je posameznik podpisali pri svoji banki.
Viri:
- Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/2011; ZOIzk-1),
- Zakon o potnih listinah (Uradni list RS, št. 29/2011; ZPLD-1-UPB4),
- https://www.ip-rs.si
Foto: Pixabay
Kraj objave: Računalniške novice