Razvoj tehnologij je omogočil, da se s pomočjo GPS tehnologije natančno določa lokacija vozila, kar je še posebej uporabno pri nadzoru nad službenimi vozili. Takšen nadzor je dopusten, če so uporabniki vozil o nadzoru predhodno obveščeni in jim je namen zbranih podatkov pojasnjen. Hkrati pa je potrebno upoštevati, da ima vsak delavec na delovnem mestu pravico do zasebnosti.
GPS nadzor posega v sfero ustavno zagotovljene pravice do varstva osebnih podatkov. Pri nadzoru na delovnem mestu se srečata dva pomembna interesa. V delovnem razmerju prihaja do trčenja med interesi zaposlenih in delodajalca, zato je potrebno tehtati med upravičenostjo obeh interesov. Na eni strani je interes delodajalca, da delavec čim bolje in učinkoviteje dela, na drugi strani pa je interes delavca, da ga zahteve delodajalca ne omejujejo in mu omogočajo tudi na delovnem mestu upravičeno mero zasebnosti. Pri nadzoru na delovnem mestu se srečata dva pomembna interesa – na eni strani je interes delodajalca, da delavec čim bolje in učinkoviteje dela, na drugi strani pa je interes delavca, da ga zahteve delodajalca ne omejujejo povsem in mu omogočajo tudi na delovnem mestu del zasebnosti. Pri GPS sledenju gre za satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega položaja in časa, kjerkoli na zemlji. Tehnologija je sicer sama po sebi nevtralna, lahko pa je njen način uporabe sporen z vidika varstva osebnih podatkov.
Kdaj lahko delodajalec uporabi podatke
Delodajalec nima pravice sledenja službenim vozilom s pomočjo GPS tehnologije, kadar se vozila uporabljajo tudi za zasebne namene. Delodajalec ne more upravičiti nadzora nad zasebnostjo samo zaradi tega, ker so službena vozila njegova lastnina, s katero je upravičen upravljati. Namestitev naprav za sledenje na službena vozila delavcev je dopustna, kadar je to upravičeno zaradi zaščite premoženja delodajalca. Kadar delodajalec lahko delovni proces organizira na način, ki omogoča uporabo milejših sredstev, kot je GPS sledenje, za preverjanje učinkovitosti dela in zaposlenih, se šteje obdelava podatkov pridobljenih s pomočjo GPS sledenja, prekomerna. Varovano premoženje delodajalca mora biti takšne vrednosti, ki bo odtehtala dokaj invazivni poseg v (zasebno) sfero zaposlenih.
Vpogled v podatke, pridobljene s pomočjo GPS sledenja, je dopusten samo za primere, ko je bila ogrožena varnost zaposlenih, ko je bilo poškodovano premoženje podjetja, oz. se je zgodila prometna nesreča in ni drugih podatkov o lokaciji nesreče.
Po mnenju informacijske pooblaščenke, je nadzor nad zaposlenimi s pomočjo GPS sledenja, dopustno le v posebej utemeljenih primerih, kadar določenega cilja ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Podjetje mora imeti interni pravilnik, ki ureja GPS sledenje, potrebno je določiti primere, kdaj se v podatke lahko vpogleda, kdo lahko vpogleda v podatke, rok hrambe podatkov in namen zbiranja teh podatkov. V internem pravilniku pa ni možno določiti možnosti uporabe podatkov za potrebe dokazovanja upravičenosti uporabe službenega vozila glede na plan dela. To pa je v večini primerov povod zakaj delodajalci želijo namestiti sledilne naprave na službena vozila. S pravilnikom, ki ureja GPS sledenje službenim vozilom, mora biti urejen tudi tehnični vidik zavarovanja zbirke osebnih podatkov, ki nastane na podlagi sledenja službenim vozilom. Delodajalec je dolžan, preden uvede GPS sledenje službenim vozilom, zaposlene seznaniti z internim aktom, ki ureja GPS sledenje na službenih vozilih. Ravno tako je delodajalec dolžan zaposlene, ki uporabljajo službena vozila seznaniti z napravo, načinom delovanja naprave in namenom namestitve. Zaposleni mora biti seznanjen tudi s primeri, v katerih bodo podatki uporabljeni.
Delodajalec mora pridobljene podatke anonimizirati takoj, ko se jih ne potrebuje več za namene, ki so določeni z internim pravilnikom. Na primer, če zaposleni vrne nepoškodovano službeno vozilo, se lahko podatki prejšnjega dne brišejo ali vsaj anonimizirajo. Ko so podatki enkrat anonimizirani, pa jih delodajalec lahko uporablja tudi za namene racionalizacije in optimizacije načrtovanja dela.
Zakonska ureditev
Podatke, ki jih pridobimo z GPS sledenjem, se štejejo za osebne podatke. Kaj osebni podatki so in za katere namene se jih lahko zbira, določa Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju Zakon).
Zakon določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene. Pridobljeni podatki se ne smejo obdelovati na način, da bi bila njihova obdelava neskladna z namenom pridobivanja teh podatkov.
V pravilniku podjetja, ki ureja nadzor nad zaposlenimi, mora biti določeno, skladno z zakonom, da se osebni podatki lahko shranjujejo samo toliko časa, dokler je potrebno, da se doseže namen, zaradi katerega so se podatki zbirali in/ali obdelovali. Ko je namen zbiranja podatkov dosežen, se morajo osebni podatki zbrisati, uničiti, blokirati ali anonimizirati.
Viri:
IP RS: https://www.ip-rs.si
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1)
Foto: Pixabay