Skriti za varljivo anonimnostjo, ki jo po našem prepričanju nudi izmišljeno uporabniško ime in svetovni splet smo uporabniki spleta postali zelo nezadržani pri komentiranju člankov ter objavljanju na forumih. Tako z vehementnim sklicevanjem na demokratičnost, prepoved cenzure in na ustavno varovano svobodo izražanja bentimo nad odločitvijo moderatorja, da bo naše zapise izbrisal.
V Ustavi je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Ravno tako ta pravica izhaja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, kar lahko vodi do varstva teh pravic pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Omejitve in kdaj je zapis sovražen
Vendar pa lahko svoboda izražanja trči ob pravice drugih, zato tudi ta pravica ni neomejena. Tudi Ustava vsebuje omejitev, saj prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.
Definirati sovražni govor je precej zahtevna naloga. Svet Evrope ga je v priporočilu št. R (97) 20 definiral tako, da zajema vse oblike izražanja, ki širijo, razpihujejo, spodbujajo ali opravičujejo rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo z napadalnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, priseljencem ali osebam s priseljenskimi koreninami.
Posledice ali: »Kaj mi pa morejo…«
Ravnanje komentatorja lahko izpolni znake različnih kaznivih dejanj, najbolj relevantna določba Kazenskega zakonika v zvezi s sovražnim govorom, je določba 297. člena o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti, ki določa ta kazniva dejanja:
- javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini;
- javno širjenje ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali dajanje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti;
- zanikanje, zmanjševanje pomena, odobravanje, opravičevanje, smešenje ali zagovarjanje genocida, holokavsta, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva, agresije ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
Dejanje mora biti storjeno naklepno in na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Po praksi sodišč, ki ozko razlagajo 297. člen Kazenskega zakonika, pa mora obstajati tudi verjetnost, da bo do nasilja tudi prišlo.
Z neprimernimi objavami so lahko izpolnjeni tudi znaki kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime posameznika, ki pa se preganjajo na zasebno tožbo. V tem primeru se ne zasleduje javni interes, da se zaščitita javni red in mir ter varuje ogrožene skupine, temveč se osebni interes žrtve, da se zaščiti pred žaljenjem.
Ugotavljanje osebe, ki se skriva za uporabniškim imenom, se lahko izvede le ob izpolnjevanju nekaterih zakonskih pogojev, saj imajo tudi uporabniki spleta pravico do zasebnosti. Pristojni organ lahko pridobi podatke le, ko preiskuje storitev uradno pregonljivih kaznivih dejanj.
Moderator foruma lahko izbriše neprimerno vsebino, četudi zapis ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja, saj se običajno uporabnik z registracijo na forum strinja s pogoji uporabe, ki jih mora zato tudi spoštovati.
Kaj lahko storimo, če zaznamo sovražni govor?
Opozorimo lahko moderatorja spletne strani, organe pregona ali pa sovražni govor prijavimo na aplikaciji http://www.spletno-oko.si/. Z njihove strani je nato anonimna prijava škodljive ali nelegalne vsebine naprej posredovana ustreznim organom, ki nadalje postopajo v zadevi.
Pomembnosti kulture izražanja bi se moral zavedati vsak uporabnik spleta. Modrost ne počni drugemu tega, kar ne želiš da počne tebi, je nekakšno vodilo za naše obnašanje, ne samo v dejanskem temveč tudi virtualnem svetu. Pa četudi gre zgolj za izražanje mnenja , ki ga osebam, ki niso naši somišljeniki, »ni potrebno brati«. Vsi se moramo zavedati kako daljnosežne posledice ima lahko, sploh v težjih gospodarskih časih, sovražni govor in izražanje kakršnekoli nestrpnosti, četudi ni kaznivo. Kajti dejstvo, da določeno ravnanje ni kaznivo, še ne pomeni, da je ustrezno in neškodljivo.
Viri:
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/motl-andrej.pdf
http://www.varuh-rs.si/index.php?id=1224
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO5050.html
TERŠEK, Andraž. 2006. Svoboda izražanja – neprepričljivo varovana in zlorabljana?! Ljubljana: 27.sept.2006. Dostopno na: http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/TWINNING/ETIKA_JB_GRADIVA/Tersek_referat.doc
Foto: Pixabay
Kraj objave: Računalniške novice