Interni sklop marketinga spada v širši sklop marketinga in je namenjen zaposlenim v podjetju. Zavedati se je potrebno, da predstavlja v širitvi uporabe koncepta marketinga pomemben miselni preobrat. Za doseganje odličnosti mora podjetje upravljati tudi z vsemi sedmimi elementi internega marketinškega spleta in s tem ustvariti sinergijo z »notranjim« potrošnikom.
Interni marketing je nastal kot rezultat spoznanj storitvenega marketinga in proučevanj na področju »celovite kakovosti«, ki so govorila o pomenu vloge človeka v organizaciji. Sprva se je osredotočal na probleme usposabljanja zaposlenih in njihove organizacijske kulture na področju storitvenih dejavnosti (bančne storitev, javni transport, …). V zadnjem času pa postaja interni marketing nepogrešljiva sestavina vsakršnega strateškega razmišljanja tako v marketing samem kot tudi v menedžmentu nasploh.
Koncept izvira na spoznanju in zamisli o dvostranski usmeritvi marketinških aktivnosti, da mora organizacija, ki želi nenehno izboljševati kakovost, upravljati ne samo s svojimi zunanjimi potrošniki, temveč tudi z »notranjimi potrošniki«, svojimi zaposlenimi in na ta načini povečevati sinergijski učinek.
Logika razmišljanja skupine avtorjev (Gummesson 1987, Sconberger 1990, Percy in Morgan 1991) je, da mora podjetje najprej vzpostaviti splet notranjih menjav med zaposlenimi in menjav med oddelki, ki morajo drug drugega obravnavati kot svojega kupca. Vsakdo ima svojega odjemalca, tako navznoter, kot navzven. S sodelavci obstaja nenehna izmenjava izdelkov, dokumentov, poročil in sporočil, med oddelki pa obstaja vez in odnosi, seveda pa tudi med posameznimi funkcijami v podjetju. S takim načinom razmišljanja in predvsem primernim načinom notranjega komuniciranja dosežemo, da celotno podjetje razmišlja in deluje marketinško. Posledice so vidne predvsem v lažjem uresničevanju skupnih strategij, povečanju sinergije med zaposlenimi, v izboljševanju kakovosti, zniževanju stroškov in dobrih medsebojnih odnosih, ki vladajo v takem okolju.
Številne ugotovitve kažejo, da tako z etičnega, kot tudi s strateškega vidika, organizacij ni več mogoče upravljati na način prisile ali zgolj ekonomskih spodbud zaposlenih. Spremembe na trgu delovne sile (predvsem strokovnih delavcev) kažejo, da v ospredje prihajajo povsem novi motivacijski elementi, ki se dotikajo predvsem smiselnosti dela, občutkov koristnosti posameznika, možnosti osebnega razvoja, pripadnosti skupini itn. Vsak delavec, predvsem novi delavec, pa se želi identificirati s poslanstvom organizacije in želi biti dejaven del njene prihodnosti. Seveda to ne pomeni, da ekonomska menjava med zaposlenim in podjetjem ni pomemben del pogajalske strategije na obeh straneh.
Koncept internega marketinga je v načelu zrcalna podoba eksternega marketinga, ki je zasnovan po načelu menjave. Kar ju loči, je narava izdelka oz. storitev, ki vstopa v proces menjave, in seveda lastnosti obeh strani. Na zaposlene moramo gledati kot na notranje potrošnike z določenimi potrebami, željami in zahtevami, medtem ko potrošniki menjajo predvsem ekonomske vire za izdelke ali storitve.
Za razumevanje internega marketinga si moramo podrobneje ogledati še samo naravo izdelka, ki je predmet menjave. Osnovni izdelek oz. storitev je delovno mesto (ne mišljeno samo delo za strojem ali delo za pisalno mizo). Celotne lastnosti obsegajo sedem elementov internega marketinga oz. internega storitvenega marketinškega spleta:
- ustrezno delovno mesto in imidž podjetja,
- ustrezna plača in dodatne ugodnosti,
- bližina kraja zaposlitve,
- ustrezni sodelavci in predpostavljeni,
- ustrezne delovne razmere,
- možnost osebnega razvoja in napredovanja,
- ustrezno interno komuniciranje.
Če želi podjetje dosegati odličnost, mora upravljati z vsemi sedmimi elementi internega marketinškega spleta in s tem ustvariti sinergijo z »notranjim« potrošnikom. S takim načinom delovanja pridobimo vzajemnost in dosežemo odmik od enostranske aktivnosti, podjetja, nasproti drugi strani, zaposlenim.
Le s takim načinom delovanja, lahko dosežemo odličnost in osnovni namen internega marketinga, katerega namen je kako doseči način ustvarjanja vrhunskih poslovnih rezultatov z zadovoljevanjem vseh potreb organizacije in zaposlenih in ustvarjanjem sinergijskih učinkov s pomočjo medsebojnih procesov menjave.
Lahko dodam še misel, da je za visoko stopnjo pripadnosti zaposlenih potrebno vzpostaviti odnos, ki temelji na enakih osnovah menjave in je temeljni pogoj za uspešno in učinkovito poslovanje vsake organizacije.
Viri:
- Kotler Philip: Marketing management, Analysis, Planning, Implementationand Control (1988)
- Zlatko Jančič: Celostni marketing, 1999
Foto: Pixabay