Državni zbor Republike Slovenije je 18. novembra 2015, sprejel nov Zakon o javnem naročanju 3 (ZJN-3), ki določa pravila po katerih se izvajajo javna naročila. Začetek veljavnosti novega zakona je postavljen na 1. april 2016. Temelj novo sprejetega ZJN-3, je implementacija dveh Evropskih direktiv, Direktive 2014/24/EU in Direktive 2014/25/EU. Glavna vodila za sprejemanje novega zakona so bila izboljšanje področja javnega naročanja v smislu večje transparentnosti, hitrejših in poenostavljenih postopkov ter njihove večje učinkovitosti. ZJN-3 prinaša novosti tako za naročnike, kot tudi za ponudnike javnih naročil.
Javna naročila kot jih določa Zakon o javnem naročanju 3 (ZJN-3)
ZJN-3 izrecno določa, da se uporablja za javna naročila vseh naročnikov in področij. Morebitne izjeme pri uporabi zakona se, po novem, ne nanašajo na naročnike ampak so vezane na določeno področje (npr. infrastrukturo). Zakon o javnem naročanju 3, velja tudi za javna naročila za naročanje v energetskem, transportnem in vodnem sektorju. Mejne vrednosti za uporabo zakona na splošnem področju ostajajo enake. Novost, ki jo novi zakon uvaja, je njegova obvezna uporaba za javna naročila storitev iz Seznama socialnih ali drugih posebnih storitev, če ocenjena vrednost naročila presega 750.000 eurov. Še ena novost, ki jo ZJN 3 v 2. odstavku 21. člena uvaja, je obveznost da vsako leto objavi javna naročila, ki jih je v preteklem letu oddal in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti, ki so določene v 21. členu zakona ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV. Naročnik mora v taki objavi javna naročila oz. predmet naročil opisati, navesti vrsto predmeta in vrednost oddanega naročila ter navesti naziv gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano. S tem se povečuje transparentnost tudi za naročila, za katera se po stari ureditvi zakon ni uporabljal.
Z novo ureditvijo se, na področju javnih naročil, spreminjajo mejne vrednosti javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljevanju UL EU). Te vrednosti, ki jih vsebujejo javni razpisi po novem znašajo na splošnem področju 135.000 eurov, 207.000 za javno naročilo blaga in storitev, ki ga oddajajo posredni proračunski uporabniki, 5.225.000 eurov za gradnje in 750.000 eurov za naročilo socialnih in drugih posebnih storitev. Na področju infrastrukture znašajo mejne vrednosti, ko se javna naročila objavijo v UL EU, 418.000 eurov za javno naročilo blaga in storitev, 5.225.000 eurov za gradnje in 1.000.000 eurov za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev. V 27. in 28. členu ZJN-3 so na novo opredeljeni tudi dve izjemi, pri katerih se zakon ne uporabljala. ZJN-3 se ne uporabljala v primeru javnega naročila, ki ga naročnik odda pravni osebi zasebnega ali javnega prava (vertikalno razmerje) ali v primeru, ko je javno naročilo oddano povezanemu podjetju ali skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja (horizontalno razmerje).
Javna naročila in spremenjeni postopki
ZJN-3 na novo uvaja postopek partnerstva za inovacije. Sedanji postopek po predhodni objavi pa se nadomešča s konkurenčnim postopkom s pogajanji. Z novim zakonom, se za vse postopke javnega naročanja uvajajo krajši, 30 in 35 dnevni roki, ki jih je mogoče v nekaterih primerih še skrajšati (na primer v primeru uvedbe elektronskega javnega naročanja). Še ena pomembna novost, ki prinaša skrajšanje postopkovnih rokov, je vročanje odločitve o oddaji javnega naročila, ki se po novem ZJN 3 vroča prek objave na portalu javnega naročanja. Postopek, ko se javna naročila izvedejo kot naročila male vrednosti se tudi z novim zakonom ohranja, spreminjajo pa se mejne vrednosti za njegovo uporabo. Po 47. členu ZJN 3, se javna naročila male vrednosti lahko izvedejo, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 500.000 eurov. Na infrastrukturnem področju, pa mora biti vrednost naročila, za uporabo postopka naročila male vrednosti, enaka ali višja od 100.000 eurov in nižja od 1.000.000 eurov.
Naročnik in ponudnik po ZJN-3
Na področju naročnikov in ponudnikov, ZJN-3 prinaša številne novosti. Naročnik mora javna naročila, če je to mogoče in gospodarno, razdeliti na sklope. V skladu z EU zakonodajo, novi zakon ureja posebno izjemo od uporabe pravil, ko se javna naročila uporabijo na portalu javnih naročil ali v UL EU. Izjema določa, da lahko naročnik del javnega naročila za posamezne izločene sklope odda brez izvedbe postopka javnega naročanja, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov nižja od 80.000 eurov brez DDV, za blago in storitve in njihova skupna vrednost ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov. Pred oddajo samega javnega naročila ponudniku, mora naročnik, v skladu s 75. členom ZJN-3, preveriti ustrezno usposobljenost ponudnikov za izvedbo naročila. Poleg že poznanih obveznih izključitvenih razlogov, ZJN-3 uvaja nove neobvezne izključitvene razloge. Ponudnika lahko iz teh razlogov izključi le, če jih naročnik v razpisu predvidi, razen, če gre za izjeme, iz točk č, d, g, h, 75. člena ZJN-3. Novi zakon o javnem naročanju 3, predpisuje različna orodja za preprečevanje zlorab in socialnega dumpinga. Po novem mora naročnik preverjati neobičajno nizke ponudbe, v primerjavi s cenami na trgu. Naročnik mora neobičajno nizko ponudbo zavrniti, če je neustrezna in ni skladna z zahtevami delovne, socialne in okoljske zakonodaje. Vse neobičajno nizke ponudbe, mora naročnik preveriti in od ponudnika zahtevati pojasnila o ceni in stroških. Ponudnik je lahko izločen šele, če ne pojasni utemeljenih razlogov za tako nizko ponudbo. Izločajo se tudi vsi ponudniki, ki nimajo poravnanih davčnih in socialnih obveznosti višjih od 50 eurov. Za neizpolnjevanje obveznosti iz omenjenega naslova, se šteje tudi, če ponudnik ne predloži obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja (t.im. REK obrazcev). Sankcija izločitve ponudnika, lahko doleti tudi vse ponudnike, ki bodo dvakrat storili prekršek v zvezi z delom ali bodo na dan poteka roka za oddajo ponudb uvrščeni v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami. S ponudniki se bo pogodba prekinila tudi v primeru, če bo ugotovljena kršitev okoljske, socialne ali delovne zakonodaje. V skladu z novo ureditvijo ZJN-3, mora ponudnik predložiti izjavo o izpolnjevanju pogojev, ki jih javna naročila vsebijejo in sicer v elektronski obliki. Ponudba mora biti v formatu enotnega evropskega dokumenta za javna naročila (ESPD). V izjavo mora vključiti obvezne in neobvezne podatke. Naročnik mora pred sprejemom ponudbe, preveriti resničnost vseh navedenih podatkov in izpolnjevanje pogojev s strani ponudnika.
Z novim ZJN-3 se spreminja tudi način izbire ponudbe. Po novem se izbor ponudbe opravi na temelju ekonomsko najugodnejše ponudbe in ne samo na podlagi najnižje cene. Ekonomsko najugodnejša ponudba pomeni ponudbo, ki se določi na podlagi najboljšega razmerja med ceno in stroški. Še vedno je lahko cena edino merilo izbire, vendar samo v primerih, ko lahko naročnik ustrezne standarde določi s tehnično specifikacijo ali pogoji po katerih se javna naročila izvajajo in v primeru, ko najnižja cena, hkrati ne pomeni najslabše kvalitete. Odločitev o oddaji javnega naročila mora biti sprejeta v čim krajšem času in mora vsebovati vse razloge za odločitev, saj se z novo ureditvijo, ukinja dodatna obrazložitev. Pomembna novost, ki jo uvaja ZJN-3, je urejanje področja oddajanja del gospodarskim subjektom, ki nimajo lastnih kapacitet. Zakon določa, da se ponudnik lahko sklicuje na kapacitete in zmogljivosti tretjih subjektov le, če bodo ti dejansko izvedli najaročila, saj je po novem, v pogodbo o naročilu, potrebno vključiti t.i. socialno klavzulo, ki določa, da pogodba o javnem naročilu preneha, če je pravnomočno ugotovljeno, da je izvajalec ali podizvajalec pogodbe kršil delovno, okoljsko ali socialno zakonodajo. V duhu večje digitalizacije bo moral naročnik, na elektronskem portalu javnih naročil, objavljati odločitve s katerimi je javna naročila oddal in druge odločitve.
Ureditev področja podizvajalcev v ZJN-3
Novi zakon o javnem naročanju 3, spreminja tudi področje podizvajalcev. ZJN-3 ne zapoveduje neposrednega prostovoljnega plačila podizvajalcem. Zakon pa določa, da mora naročnik podizvajalcu neposredno nakazati plačilo za storitve ali gradnje v primeru, če podizvajalec to zahteva. V primerih, ko take zahteve ne bo, bo moral naročnik, najkasneje v 60 dneh po plačilu računa, od glavnega izvajalca, ki je izvedel javno naročilo, zahtevati pisno potrditev, da je podizvajalec plačilo prejel. V primeru neresničnosti izjave ali njene odsotnosti, bo to pomenilo kršitev zakonodaje, kar bo za izvajalca pomenilo globo in izločitev iz postopkov javnih naročil za 3 leta. Še ena novost na tem področju je nezmožnost samovoljne zamenjave podizvajalcev s strani glavnega izvajalca. V primeru zamenjave podizvajalca ga mora naročnik najprej preveriti, oceniti in potrditi.
Spreminjanje pogodbe, ko se javna naročila že izvajajo
Nova ureditev omogoča tudi spreminjanje pogodbe, med izvedbo javnega naročila, brez novega postopka javnega naročanja. Javna naročila je torej mogoče popravljati. Take spremembe so mogoče v primeru nebistvenih sprememb ali sprememb, ki nimajo vpliva na finančno strukturo naaročila in v primeru, ko spremembe nastanejo zaradi nepredvidenih okoliščin. Kakršno koli zvišanje cene zaradi sprememb, pa ne sme presegati 30 % vrednosti prvotnega javnega naročila. ZJN-3 omogoča, na temelju pisnega soglasja ponudnika, naknadno popravo računskih napak v ponudbi. Dopolnitev, sprememba ali popravek ponudbe je mogoča le, če se nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče objektivno preveriti.
Prekrški in ZJN-3
Zakon o javnem naročanju 3 posega tudi v ureditev o prekrških na področju javnih naročil. Prekrški se po novi ureditvi delijo glede na težo kršitve, višajo se zagrožene globe za prekrške. Podaljšujejo se tudi zastaralni roki, ki po novem znašajo 3 leta, kar pomeni, da morajo biti javna naročila še posebej skrbno pripravljena in izvedena
Foto: Pixabay