Pomembne določbe Zakona o ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

Dne 24.10.2020 je začel veljati ZZUOOP ali bolj znan kot peti proti korona zakon, ki je namenjen blažitvi posledic epidemije COVID-19. Preverite, kakšne ukrepe prinaša delodajalcem. 

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Kaj je? 

Gre za ukrep katerega namen je ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, v skladu s katerim lahko delodajalec delavcem odredi začasno čakanje na delo doma za kar prejme subvencijo oziroma povračilo nadomestila plače s strani države v predpisani višini.

Upravičeni delodajalci?

Vsi delodajalci (pravne ali fizične osebe), ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen*

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Pogoj za uveljavljanje?

Ukrep lahko uveljavljajo delodajalci, ki bodo ocenili, da jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.

Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020: tisti delodajalci, katerim povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20  odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Če delodajalec v letu 2019 ni posloval, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

*Povprečni mesečni prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Obdobje uveljavljanja ukrepa?

Delodajalci lahko ukrep uveljavite od 1.10.2020 do 31. 12. 2020

Višina nadomestila plače delavca?

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % od osnove, ki jo predstavlja povprečna mesečna plača delavca iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti, vendar ne manj kot minimalna plača (t.j. 940, 58 eura).

Višina nadomestila, ki ga krije država?

Država krije 80%  odstotkov nadomestila plače določenega v prejšnji vrstici in je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (t.j. 892,50), določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Preostalo višino povračila nadomestila plače delavca (20 % nadomestila plače in prispevkov) pa krije delodajalec sam.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani države ne sme presegati 80  odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.

* Izračun: Če ima delavec 1500,00 EUR osnove (bruto plača) bi znašalo nadomestilo plače za začasno čakanje na delo doma 80 % od 1500,00 EUR, kar je 1200,00 EUR. Od tega krije država 80 % kar bi znašalo 960,00 EUR vendar, ker je kritje s strani države omejeno na najvišje nadomestilo za primer brezposelnosti oziroma 892,50 EUR bo država v takem primeru krila 892,50 EUR, preostali del do 1200,00 EUR pa delodajalec.

Kako uveljavite povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo doma? Roki za vložitev?

Z vlogo, ki jo vložite v elektronski obliki na portalu za delodajalce. pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

Vlogo za povračila izplačanih nadomestil plače lahko vložite najpozneje do 15. decembra 2020.

Pogoj za pridobitev povračila izplačanih nadomestil plače so:

  • Poravnane vse davčne obveznosti in obveznosti plačila prispevkov.
  • Delodajalci ne smete biti v postopku zaradi insolventnosti (stečaj) ali likvidacijskem postopku.

Kaj mora delodajalec priložiti vlogi?

Vlogi morate delodajalci priložiti vašo oceno upada prihodkov (več kot 20%), za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (odredbo o začasnem čakanju na delo doma, ki jo vročite delavcu.)

Kaj pa če smo delavce napotili na začasno čakanje na delo doma pred začetkom veljave PKP5?

Če ste delavce na začasno čakanje na delo doma napotili že pred uveljavitvijo PKP 5 (pred 24.10.2020) lahko za obdobje od 1. oktobra 2020, vložite vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona PKP5 torej najkasneje do 1. 11. 2020!

Obveznosti delodajalca?

  1. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače morate delodajalci delavcem izplačevati nadomestila plače.
  2. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delodajalci delavcem, ki delajo ne smete odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravite z delavci na začasnem čakanju na delo.
  3. V primeru poziva delavca, da se vrne na delo, morate o tem predhodno obvestiti ZRSZ!
  4. Delodajalci v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Kako napotite delavca na začasno čakanje na delo?

Delodajalec mora delavca s pisno odredbo napotiti na začasno čakanje na delo. V pisni odredbi delodajalec določiti:

  • čas začasnega čakanja na delo
  • možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo
  • višino nadomestila plače
  • obrazložitev razloga čakanja na delo doma

Ali se lahko delavec med začasnim čakanjem na delo doma vrne na delo?

Delodajalci lahko delavce pokličete nazaj na delo pri čemer začasnega čakanja na delo doma ne boste prekinili do sedem delovnih dni v tekočem mesecu!

Potrebujete pomoč pri pripravi dokumentacije ali pomoč pri odgovorih na morebitna vprašanja, ki se vam porajajo v zvezi z PKP5 ali drugimi delovnopravnimi vprašanji? Vedno nas lahko kontaktirate na info@eudace.eu, jaka@eudace.eu ali na tel. št. 031 428 265.

Foto: Pixabay